Nova Gorica danes gosti pomembno srečanje predstavnikov države, slovenskih mestnih občin, evropskih institucij in strokovnjakov za prostorski razvoj. V interpretacijskem centru EPIC poteka druga Urbana konferenca, posvečena vprašanju, kako bodo slovenska mesta postala dostopnejša, bolj povezana in odpornejša na prihodnje izzive.
Posebna pozornost je namenjena tudi evropskim sredstvom po letu 2027, ki bodo pomembno vplivala na možnosti občin za uresničevanje razvojnih projektov.
Z gostiteljstvom konference Nova Gorica potrjuje svojo vlogo prostora, kjer se odpirajo pomembna vprašanja prihodnjega razvoja slovenskih mest.
Nova Gorica združuje državo, občine in strokovnjake
V EPICentru v Novi Gorici danes, 20. oktobra, poteka druga Urbana konferenca z naslovom Prostor za ljudi – načrti mest in kohezija po letu 2027. Dogodek pripravljajo Ministrstvo za okolje in prostor, Združenje mestnih občin Slovenije in Mestna občina Nova Gorica, ki je letošnja gostiteljica. Konferenca je namenjena razpravi o prihodnjem razvoju slovenskih mest in naselij, prostorskem načrtovanju ter izzivih, s katerimi se bodo lokalne skupnosti soočale v prihodnjih letih.
Po navedbah organizatorjev so med osrednjimi temami dostopnost javnega prostora, vključujoče načrtovanje mest, povezovanje različnih območij ter prilagajanje urbanih okolij gospodarskim, družbenim in podnebnim spremembam. Razprava povezuje predstavnike lokalnih skupnosti, državnih ustanov, evropskih institucij in strokovne javnosti, saj učinkovitega razvoja mest ni mogoče načrtovati zgolj znotraj posameznega občinskega oddelka ali ene institucije.
Gostiteljstvo takšnega dogodka je za Novo Gorico pomembno tudi zato, ker mesto že zaradi svojega čezmejnega značaja predstavlja zanimiv primer povezovanja urbanih območij. Nova Gorica in sosednja Gorica sta v preteklih letih razvijali številne skupne pobude, evropska prestolnica kulture GO! 2025 pa je dodatno opozorila na pomen sodelovanja med mestoma. Prav izkušnje s čezmejnim povezovanjem dajejo Novi Gorici posebno mesto v razpravah o prihodnosti evropskih urbanih območij.
V ospredju mesta, ki bodo prijaznejša do ljudi
Osrednje vprašanje letošnje konference je, kako načrtovati prostor, ki bo dostopen različnim skupinam prebivalcev. To pomeni več kot zgolj urejanje ulic in gradnjo novih objektov. Pomembni so dostopnost javnih ustanov, varne poti za pešce in kolesarje, kakovosten javni prevoz, zelene površine ter stanovanjska območja, ki omogočajo dobro kakovost bivanja.
Pri načrtovanju prihodnosti mest je vse pomembnejše tudi staranje prebivalstva. Urejanje javnega prostora mora upoštevati potrebe starejših, ljudi z različnimi oblikami oviranosti, družin z otroki in vseh drugih uporabnikov. Mesto, ki je zasnovano tako, da se lahko prebivalci po njem varno in samostojno gibljejo, praviloma ponuja boljše pogoje za vsakdanje življenje in vključevanje v skupnost.
Pomembno vlogo imajo tudi zelene površine in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam. Poletni vročinski valovi, intenzivne padavine in druga vremenska tveganja od občin zahtevajo drugačno načrtovanje ulic, parkov, javnih objektov in prometnih povezav. Prav zato organizatorji poudarjajo, da morajo biti prihodnje rešitve dolgoročne, usklajene in prilagojene dejanskim potrebam prebivalcev.
Evropska sredstva po letu 2027 bodo pomembna za občinske projekte
Poseben del konference je namenjen prihodnji evropski finančni perspektivi 2028–2034. Za slovenske občine je to pomembno obdobje, saj se bodo v prihodnjih letih oblikovala pravila in prednostne naloge, ki bodo vplivale na možnosti pridobivanja evropskega denarja za lokalne razvojne projekte.
Mestne občine so pri številnih večjih investicijah odvisne od kombinacije lastnih proračunskih sredstev, državnega sofinanciranja in evropskih virov. Zato je za njihov razvoj pomembno, da lahko pravočasno načrtujejo projekte, pripravijo dokumentacijo in sodelujejo pri oblikovanju razvojnih prednostnih nalog. Konferenca odpira prostor za razpravo o tem, kako naj bodo prihodnji evropski finančni instrumenti oblikovani, da bodo čim bolje odgovarjali na potrebe mest in njihovih prebivalcev.
Pri tem ne gre za napoved že zagotovljenih sredstev za posamezne novogoriške projekte. Konkreten obseg financiranja bo odvisen od evropskih odločitev, nacionalnih programov in uspešnosti prijav na prihodnje razpise. Pomembno pa je, da so slovenske mestne občine vključene v razpravo že v času, ko se prihodnji finančni okvir šele oblikuje.
Čezmejna Nova Gorica kot prostor povezovanja
Nova Gorica ima pri razmišljanju o prihodnosti mest nekaj posebnih izhodišč. Njena neposredna povezanost z italijansko Gorico pomeni, da številna vprašanja presegajo občinske in državne meje. Promet, mobilnost prebivalcev, kulturne dejavnosti, turizem in gospodarsko sodelovanje so področja, na katerih lahko usklajeno načrtovanje prinese koristi obema mestoma.
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 je pokazala, da lahko čezmejno sodelovanje ustvari širšo prepoznavnost prostora in nove priložnosti za povezovanje institucij, ustvarjalcev in prebivalcev. Dolgoročni izziv je, kako takšne izkušnje prenesti tudi na področja, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje: prometne povezave, javne storitve, stanovanjsko politiko in kakovost urbanega prostora.
Gostiteljstvo Urbane konference Novi Gorici omogoča, da sodeluje v širši razpravi o teh vprašanjih in se povezuje z drugimi slovenskimi mesti, ki se soočajo s podobnimi razvojnimi izzivi. Hkrati predstavlja priložnost za izmenjavo strokovnih izkušenj in dobrih praks, ki jih lahko lokalne skupnosti uporabijo pri načrtovanju prihodnjih projektov.
Pomembno bo, kaj bodo razprave prinesle v praksi
Druga Urbana konferenca je del širših prizadevanj za bolj usklajen razvoj slovenskih mest. Prva je leta 2025 potekala v Kranju, letošnja pa se je preselila v Novo Gorico. S tem se razprava o urbanem razvoju odpira v različnih slovenskih okoljih, ki imajo svoje posebnosti, vendar tudi številne skupne potrebe.
Za prebivalce je najpomembnejše, da strokovne razprave ne ostanejo zgolj pri splošnih usmeritvah. Njihov pomen se bo pokazal predvsem pri prihodnjih odločitvah o urejanju javnih površin, prometu, stanovanjih, zelenih območjih in drugih projektih, ki vplivajo na kakovost življenja.
Nova Gorica danes ni zgolj prizorišče strokovnega srečanja, temveč gostiteljica razprave o tem, kakšna naj bodo slovenska mesta v prihodnjih desetletjih. V času, ko se pripravlja nova evropska finančna perspektiva, je vključevanje lokalnih skupnosti v takšne pogovore pomembno za njihov nadaljnji razvoj. Pravi učinek konference pa bodo pokazali prihodnji projekti in odločitve, ki bodo njene usmeritve prenesli v vsakdanje življenje prebivalcev.
