Slovenske vode se soočajo z resnimi izzivi glede ekološkega stanja. Nedavna analiza Agencije RS za okolje (ARSO) razkriva, da večina vodnih teles v Sloveniji ne dosega zadovoljivega ekološkega stanja. Še več, stanje voda se je v zadnjem analiziranem šestletnem obdobju poslabšalo.
ARSO je v okviru priprave načrta za upravljanje voda ocenil 154 vodnih teles, pri čemer se je opiral na mrežo več kot 200 vzorčnih mest. V obdobju med letoma 2019 in 2024 so zbrani podatki pokazali, da le približno tretjina vodnih teles dosega dobro ekološko stanje, medtem ko preostale dve tretjini dosegajo zmerno ali slabše stanje.
»Najboljše ekološko stanje je zabeleženo v porečjih Soče in jadranskih rek, kjer več kot polovica vodnih teles dosega dobro stanje. Na drugi strani pa porečja Mure, zgornje in srednje Save ter Drave kažejo najslabše stanje,« je pojasnila dr. Nataša Dolinar z ARSO.
Še posebej slabo stanje je bilo ugotovljeno pri štirih vodotokih: Kokri, Selški Sori, velenjski Paki in Kobiljanskem potoku. V nasprotju s tem pa je slovensko morje v dobrem ekološkem stanju, medtem ko le tri od enajstih jezer in zadrževalnikov dosegajo to raven.
Upad kakovosti v primerjavi s preteklostjo
V primerjavi s prejšnjim šestletnim obdobjem se je stanje voda poslabšalo, kar je zaskrbljujoče glede na cilje vodne direktive in okoljskih ciljev. Dr. Dolinar je poudarila, da se je v prejšnjem obdobju približno polovica vodnih teles uvrščala v dobro ekološko stanje, zdaj pa je ta delež padel na slabo tretjino.
Poslabšanje deloma pripisujejo tudi spremenjeni metodologiji ocenjevanja. Na 28 vodnih telesih je bilo poslabšanje zaznano zaradi novih meril, ki omogočajo bolj realistično oceno ekološkega stanja. Druga vodna telesa so dejansko pokazala slabše stanje, medtem ko je pri devetih vodnih telesih prišlo do izboljšanja.
Katastrofalne poplave in njih vpliv
Nekatere ključne težave, ki vplivajo na ekološko stanje voda, so hidromorfološke spremembe, kot so fizični posegi in obremenitve vodotokov, ter splošna degradiranost. Nove metodologije so bolje prepoznale tudi obremenitve s hranili in organskimi snovmi.
Omeniti je treba, da trenutne ocene ekološkega stanja še ne upoštevajo posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023, saj so bili večina podatkov zbranih pred tem dogodkom.
Spletno uredništvo Goriške novice
