V zadnjih letih je pomanjkanje gradbenih mojstrov postalo očitno in problematično, saj se sektor sooča s posledicami, ki segajo od višjih stroškov do nižje kakovosti izvedbe. Grega Kejžar, izvršni direktor izvedbe v podjetju TOSIDOS, pojasnjuje, da se starejši mojstri upokojujejo, medtem ko mladih z znanjem mojstrskih poklicev na trgu skoraj ni. To pomanjkanje je še posebej očitno na gradbiščih po Sloveniji, kjer se kljub prizadevanjem izvajalcev pogosto ne morejo izvajati zahtevnejši projekti.
Arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov, ki sta sodelovala pri pripravi tematike za Mednarodno razstavo arhitekture v Benetkah, opozarjata na pomanjkanje znanja na gradbiščih. “Včasih so bile naše risbe natančno izvedene, zdaj pa se izvajalci soočajo s pomanjkanjem znanja,” pravi Kosi. Glavni izvajalci pogosto priznavajo, da ponavljajo napake, ker preprosto nimajo potrebnega znanja.
Staranje mojstrov in pomanjkanje mladih kadrov
Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Gregor Ficko, izpostavlja staranje obstoječih mojstrov kot enega glavnih razlogov za težave. Mnogi izkušeni mojstri se upokojujejo, njihovo znanje pa ostaja nepovezano z mlajšimi generacijami. Mladi se redkeje odločajo za obrtne poklice, ki veljajo za fizično zahtevne in manj ugledne. Posledično se podaljšujejo terminski roki, cene projektov pa naraščajo.
Trenutno je na gradbiščih velik manko potrebnega človeškega znanja. Kakšna bo stavba, je odvisno od prisotnosti teh znanj.
Pomanjkanje kadrov na trgu dela
Na zavodu za zaposlovanje poročajo, da v gradbeništvu povpraševanje delodajalcev presega ponudbo. V prvih osmih mesecih leta 2025 so delodajalci prijavili skoraj 13.000 prostih delovnih mest v gradbeništvu, kar kaže na resno pomanjkanje kadrov. Več kot 49 odstotkov delovno aktivnih v gradbeništvu so tuji državljani, večinoma iz tretjih držav.
Iskani poklici in pomanjkanje znanja
Delodajalci v gradbeništvu pogosto iščejo delavce za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, zidarje, elektroinštalaterje in druge poklice. Raziskave kažejo, da na trgu dela izrazito primanjkuje teh kadrov, kar vpliva na dolgotrajno iskanje ustreznih delavcev. Mladi, ki se odločijo za gradbeništvo, hitro najdejo zaposlitev, vendar je njihovo število še vedno nezadostno.
Zaposlovanje tujcev
Ker domačih kadrov primanjkuje, delodajalci zaposlujejo tuje delavce, ki pa pogosto nimajo temeljnega znanja obrti. Grega Kejžar iz podjetja TOSIDOS opozarja, da tujim delavcem ne manjka delavnosti, vendar zaradi pomanjkanja mojstrskega znanja kakovost v gradbeništvu upada.
Znanje je tisto, ki prevaja naše načrte v grajeno strukturo. In tukaj zeva ena velika luknja.
Izobraževalni trendi in vpis v gradbene programe
Vpis v gradbene programe je že dolgo v upadu, čeprav se stanje pri nekaterih programih izboljšuje. Ravnatelj Miha Povšič iz Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole v Kranju pojasnjuje, da za programe tesar in zidar ni bilo nobenega vpisa. Nataša Harl iz Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor dodaja, da mladi pogosto ne izberejo teh poklicev kot prvo izbiro.
Sodelovanje šol z lokalnim okoljem
Šole se trudijo promovirati gradbene poklice, sodelujejo z lokalnimi podjetji in se predstavljajo na različnih dogodkih. V Kranju dijaki pridobivajo izkušnje na terenu, v Ljubljani pa opravljajo prakso pri delodajalcih. Kljub tem prizadevanjem pa zanimanje za gradbene poklice ostaja nizko.
Ponudba prekvalifikacij in pomanjkanje sredstev
Šole ponujajo tudi izobraževanje odraslih, vendar podjetja pogosto ne namenjajo sredstev za prekvalifikacijo svojih zaposlenih. V Mariboru opažajo, da vpis v izobraževanje odraslih ne dosega pričakovanj, čeprav je povpraševanje po gradbenih poklicih veliko.
Pristojna ministrstva za šolstvo in gospodarstvo žal ne kažejo pretirane želje po kakršnih kolih spremembah kurikula.
Rešitve za prihodnost gradbeništva
Gregor Ficko poudarja potrebo po večjem spodbujanju vajeništva in sodelovanja med šolami ter mojstri. Promocija gradbeništva kot ugledne in inovativne panoge ter finančne spodbude za prenos znanja so ključne za reševanje trenutne situacije. Mladi morajo razumeti, da so gradbeni poklici cenjeni in ponujajo možnosti za osebni razvoj.
Pomembnost vajeništva in praktičnega usposabljanja
Na Centru RS za poklicno izobraževanje si prizadevajo za promocijo vajeništva, vendar je vpis v vajeniške programe še vedno nizek. Kljub temu pripravljajo posodobitev modela vajeništva za okrepitev sodelovanja med šolami in podjetji.
Naš cilj je, da vajeništvo postane prepoznano kot kakovostna pot do poklica, še posebej v gradbeništvu.
Spodbude za izobraževanje in promocijo
Ministrstvo za gospodarstvo sofinancira poklicno in strokovno izobraževanje ter promocijo vajeniških poklicev. Poudarjajo, da je treba povečati družbeni ugled gradbenih mojstrov in spodbuditi zanimanje mladih za te poklice. Vendar pa v Zbornici gradbeništva menijo, da v Sloveniji še vedno manjka celovita strategija za ohranjanje tradicionalnih znanj.
Vse večja modernizacija gradbeništva zmanjšuje potrebo po določenih ročnih veščinah, vendar je človeški faktor še vedno ključnega pomena za uspešno izvedbo projektov. Grega Kejžar opozarja, da tehnologija ne more nadomestiti človeške note, potrebne za unikatne arhitekturne detajle.
Spletno uredništvo Goriške novice
