Znotraj institucionalnega varstva za osebe z oviranostmi ostaja v veljavi zakon o socialnem varstvu, vendar obstaja možnost prehoda v sistem dolgotrajne oskrbe. Od 1. decembra bodo stanovalci domov za starejše pod določenimi pogoji lahko vključeni v dolgotrajno oskrbo, medtem ko za osebe z oviranostmi ureditev ostaja enaka. Kljub temu je možno oddati vlogo za prehod v dolgotrajno oskrbo, kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.
Ljudje z oviranostmi, ki so del institucionalnega varstva, še naprej ostajajo pod okriljem zakona o socialnem varstvu. Ministrstvo za solidarno prihodnost poudarja, da je to v skladu s strokovnimi smernicami pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023. Prehod teh uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe ni primeren, saj imajo drugačne potrebe in zahteve kot ostali uporabniki dolgotrajne oskrbe.
Razlike med ciljnimi skupinami
Strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo nepraktično in neustrezno prevesti uporabnike posebnih socialnovarstvenih zavodov in kombiniranih enot ter varstveno-delovnih centrov v sistem dolgotrajne oskrbe. Ti zavodi so namenjeni predvsem ljudem z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb starejših. V tem kontekstu se oskrba C, ki vključuje več terapevtskega in rehabilitacijskega osebja, razlikuje od oskrbe A in B, ki je namenjena starejšim.
Nadaljnji razvoj sistema dolgotrajne oskrbe
Trenutno sistem dolgotrajne oskrbe vključuje storitve institucionalnega varstva A in B, ne pa tudi storitev za invalide. Na ministrstvu predvidevajo, da bo v prihodnosti potrebno integrirati vse storitve v enoten sistem, kar vključuje tudi storitve za invalide. Pri tem bo ključno zagotoviti ustrezen razvoj storitev in sistemsko financiranje.
S 1. decembrom so se oskrbnine v institucionalnem varstvu podražile zaradi ukinitve državnega sofinanciranja dodatnih stroškov dela in kadra. Dvig cen se giblje med 20 in 30 odstotki. Kljub temu lahko ljudje z oviranostmi še vedno oddajo vlogo za dolgotrajno oskrbo, a ne morejo biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva in dolgotrajne oskrbe.
Postopek prehoda in pogoji
Pred sklenitvijo osebnega načrta mora oseba podati zahtevo za ukinitev ali mirovanje primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo. Osebni načrt se lahko sklene le z izvajalcem dolgotrajne oskrbe, ki je vpisan v register izvajalcev.
V kombiniranih zavodih bivajo številne osebe z oviranostmi, med drugim tudi v domovih za starejše. Takih oseb je v Sloveniji preko 700, natančneje 729
Spletno uredništvo Goriške novice
