31. decembra 2025 se je iztekel rok za prilagoditev sistemov odvajanja odpadnih voda na območjih brez javne kanalizacije. Kljub temu lastniki starejših objektov ne bi smeli paničariti, saj Skupnost občin Slovenije zagotavlja, da avtomatične kazni ne bodo sledile.
Obveznost vgradnje male komunalne čistilne naprave je namreč specifična za posamezne okoliščine.
Kdo mora vgraditi čistilno napravo?
Obveznost vgradnje male komunalne čistilne naprave se nanaša predvsem na novogradnje in večje rekonstrukcije objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje. Prav tako je potrebna v primerih, ko obstoječa greznica ne izpolnjuje minimalnih okoljskih zahtev ali se je povečala obremenitev naprave. Če pa obstoječa greznica deluje brez puščanja in ne onesnažuje okolja, lastniki niso avtomatično v prekršku zaradi poteka roka.
Kako poteka nadzor in kaznovanje?
Nadzor nad urejenostjo izvajajo pristojni medobčinski inšpektorati, ki se osredotočajo na usmerjanje lastnikov k ustreznim rešitvam in odpravi okoljskih tveganj. Kazni, ki segajo od 200 do 1200 evrov za fizične osebe, so predvidene le kot skrajni ukrep, ko zavezanci ne upoštevajo odrejenih sanacijskih ukrepov. Lastnik, ki po izteku roka zaprosi za subvencijo za vgradnjo biološke greznice, ne tvega avtomatične kazni.
Prihajajoče zakonodajne spremembe
Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja celostno sistemsko ureditev za območja zunaj javne kanalizacije. Nova zakonodaja bo jasneje opredelila roke in obveznosti ter zagotovila finančno vzdržnost za prebivalce in občine. Kljub pomanjkanju podatkov o aktualnih razpisih, Skupnost občin opaža, da številne lokalne skupnosti še vedno ponujajo subvencije za vgradnjo čistilnih naprav, kar spodbuja okolju prijaznejše prakse.
Povezava na obstoječo javno kanalizacijo
V območjih, kjer je javna kanalizacija že vzpostavljena, ostaja priključitev nanjo obvezna. To zagotavlja učinkovito upravljanje z odpadnimi vodami in zmanjšuje okoljske obremenitve.
Spletno uredništvo Goriške novice
