Evropska unija se sooča s pomembno odločitvijo glede trgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur. Medtem ko Slovenija sporazum podpira, so Francija, Irska, Poljska in Madžarska odločno proti. Italija ostaja neodločena, njen glas pa bi lahko bil ključen za ratifikacijo.
Predstavniki EU se bodo danes, 9. januarja 2026, sestali v Bruslju, da bi odločili o prihodnosti tega sporazuma, ki je nastajal več kot dvajset let.
Podrobnosti sporazuma
Sporazum, ki je bil sklenjen decembra 2024, predvideva postopno odpravo carin na več kot 90 odstotkov blaga iz Evropske unije v države Mercosurja: Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. To vključuje avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače.
Po drugi strani bodo južnoameriški kmetje lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor v EU, vendar bo uvoz teh dobrin omejen s kvotami, namenjenimi zaščiti evropskega kmetijstva.
Dolgotrajna pogajanja in protesti
Četrt stoletja trajajoča pogajanja so spremljali številni protesti evropskih kmetov, ki so opozarjali na nelojalno konkurenco iz Južne Amerike. Kljub dodatnim zaščitnim ukrepom in spremembam financiranja kmetijstva, ki jih je obljubila Evropska komisija, kmetje ostajajo skeptični.
V četrtek so potekali protesti v Parizu in Nemčiji, medtem ko so novi protesti napovedani na Poljskem in v Belgiji.
Francija, Irska, Poljska in Madžarska so že izrazile nasprotovanje sporazumu. Italija, ki še ni sprejela končne odločitve, bi lahko s svojim glasom odločila o usodi sporazuma. To je še posebej pomembno, ker bi italijanska podpora zadostovala za potrditev.
Stališče Slovenije
Čeprav Slovenija načeloma podpira sporazum, slovenski kmetje izražajo zadržke. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, Jože Podgoršek, je poudaril, da bi lahko sporazum ogrozil slovensko kmetijstvo, če ne bodo zagotovljena ustrezna varovala.
Podgoršek si želi javnega razkritja varovalk, ki jih je EU napovedala za zaščito pred nelojalno konkurenco. Opozoril je tudi na uporabo pesticidov in hormonov v državah Mercosurja, ki so v EU prepovedani.
Elena Lunder iz Društva za sonaravni razvoj – Focus je opozorila, da sporazum prinaša tudi številne negativne vplive, vključno z deforestacijo, kršenjem človekovih pravic in slabšanjem stanja evropskega kmetijstva. Če bo dogovor dobil zadostno podporo, bi bil lahko podpisan že v ponedeljek.
Spletno uredništvo Goriške novice
