V Sloveniji je posek božičnih dreves brez ustreznih dovoljenj nezakonit. Odkrijte, kje je posek dovoljen, kako prepoznati legalno pridobljeno drevo in kako se izogniti morebitnim kaznim. Takšni prizori naj raje ostanejo le v filmih.
V številnih hollywoodskih božičnih filmih oče in sin ali mladi par v zasneženem gozdu posekata božično drevesce. Resničnost v Sloveniji je precej drugačna. Zakon o gozdovih določa, da so gozdovi naravno bogastvo, kjer je gospodarjenje omejeno na sonaravne metode pod strokovnim nadzorom. Lastnik gozda ne sme samovoljno posekati drevesa, četudi gre za božično jelko ali smreko. Pred vsakim posekom mora revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije označiti drevesa, ki jih je dovoljeno posekati, ter izdati ustrezno odločbo. Vse poseke, ki niso odobreni, zakon obravnava kot nezakonite.
Kdaj je posek na domačem dvorišču dovoljen?
Na domačem dvorišču ali kmetijskem zemljišču, ki niso evidentirani kot gozd, lastniki načeloma lahko posekajo svoja drevesa. Nekatera drevesa so lahko zavarovana kot naravni spomenik ali pa posek krši občinske odloke, zlasti če so drevesa ob cestah ali v naseljih. Pred posekom je priporočljivo preveriti, da se izognete birokratskim zapletom in finančnim kaznim, ki bi lahko pokvarile praznično vzdušje.
Kako prepoznati legalno božično drevesce?
Večina naravnih božičnih dreves ne prihaja iz gozdov, temveč iz načrtovanih nasadov. Zavod za gozdove Slovenije vsako leto uvaja sistem označevanja legalno posekanih božičnih drevesc. Drevesa, ki so bila posekana v skladu s predpisi, so opremljena s posebno nalepko z letnico. S preverjanjem te nalepke lahko kupci pomagajo omejiti trgovanje z drevjem neznanega izvora, ki je morda nezakonito posekano. Pameten nakup prispeva k ohranjanju slovenskega gozdnega bogastva.
Posledice nezakonitega poseka
Inšpektorji in gozdarji vsako leto zaznajo primere, ko so drevesa posekana brez odločitve Zavoda za gozdove Slovenije, pogosto v večjem obsegu. To predstavlja resen problem, saj so globe za manjše prekrške nekaj sto evrov, medtem ko kazni za organizirano nezakonito sečnjo lahko presežejo 10 tisoč evrov.
Spletno uredništvo Goriške novice
