V letu 2025 se Slovenija sooča z izjemnimi finančnimi bremeni zaradi bolniških odsotnosti, ki naj bi državo stali skoraj 1,2 milijarde evrov. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bodo letos izdatki presegli 700 milijonov evrov, medtem ko delodajalci pokrivajo dodatnih 500 milijonov evrov. Ta situacija se kaže kot nevzdržna in zahteva nujno reformo.
Nacionalni inštitut za javno zdravstvo (NIJZ) je izvedel analizo, ki izpostavlja, da dolge čakalne vrste niso glavni vzrok za dolgotrajne bolniške odsotnosti. Raziskali so 2.826 primerov in ugotovili, da bi le manjši del pacientov imel krajše odsotnosti, če bi bile čakalne dobe krajše. Ključni izzivi so drugje, predvsem v sistemski zakonodaji, ki potrebuje prenovo.
Največji krivec: bolezni mišično-skeletnega sistema
Podatki ZZZS razkrivajo, da so bolezni mišično-skeletnega sistema, kot so bolečine v hrbtu in težave s sklepi, glavni povzročitelji izgubljenih delovnih dni. Leta 2024 je bilo zaradi teh težav izgubljenih več kot 3,7 milijona delovnih dni. Kljub temu analiza kaže, da bi 88 odstotkov pacientov imelo enako dolge bolniške odsotnosti tudi ob krajših čakalnih vrstah.
ZZZS poziva k nujnim sistemskim spremembam
ZZZS poudarja, da je nujno potrebno reformirati sistem, da se ohrani delovna zmožnost ljudi. Predlagajo vrsto ukrepov, ki bi olajšali situacijo:
- Hitrejša rehabilitacija in večja odgovornost vseh vpletenih.
- Posodobitev sistema nadomestil plač z omejitvijo trajanja bolniških odsotnosti.
- Povečanje odgovornosti zaposlenih za lastno zdravje in delodajalcev za varno delovno okolje.
- Prenova invalidske zakonodaje s poudarkom na poklicni rehabilitaciji.
- Osredotočanje na to, kaj delavec še lahko dela, namesto na omejitve.
Za dolgoročno stabilizacijo sistema ZZZS poudarja potrebo po celoviti zakonodajni prenovi, ki bi omogočila bolj evropsko primerljive rešitve.
Spletno uredništvo Goriške novice
