Slovenija se lahko pohvali z novo mednarodno pobudo, saj je 13. september razglašen za Mednarodni dan jam in krasa. To pobudo je sprejela Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) na predlog Slovenije, s čimer se bo vsako leto obeleževalo pomembnost kraškega podzemlja. Prva slovesnost ob tem dnevu je bila sinoči v Postojnski jami, medtem ko v Sloveniji poteka tudi mednarodna konferenca na to temo.
Kraška območja kot ključni ekosistemi
Kraška območja pokrivajo skoraj petino zemeljskega površja in skrivajo izjemno bogastvo podzemnih ekosistemov, fosilnih zapisov ter sledi človeške zgodovine. Pomembna so tudi kot vir pitne vode za več kot milijardo ljudi po svetu. Vendar pa je kljub tej pomembnosti kraško podzemlje pogosto premalo raziskano in zaščiteno, kar je spodbudilo Slovenijo, da si prizadeva za mednarodno priznavanje tega dneva.
Slovenija je znana kot domovina klasičnega krasa in ima dolgo tradicijo raziskovanja kraških pojavov, še posebej v Postojni. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU že skoraj 80 let nadaljuje to tradicijo, s čimer potrjuje pomen raziskovanja in odgovornega upravljanja kraških območij. Škocjanske jame, ki so od leta 1986 na Unescovem seznamu svetovne dediščine, so eden najpomembnejših primerov kraške dediščine na svetovni ravni.
Pomen krasa za človeštvo
Dr. Nadja Zupan Hajna, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in nekdanja predsednica Mednarodne speleološke zveze (UIS), poudarja, da “kras človeštvu ponuja zelo veliko. Več, kot se večina zaveda”. Kras in jame so ključni zaradi svoje geodiverzitete in biodiverzitete, saj so dom edinstvenih živalskih vrst in arhivi preteklosti, kjer najdemo dokaze o razvoju človeštva in drugih vrst.
Jame in kras so v številnih delih sveta povezane z duhovnostjo in so za staroselce pogosto sveti prostori. Poleg tega imajo ekonomsko vrednost, saj so pomembne za turizem in kmetijstvo. Predvsem pa so ključni vir pitne vode, saj podzemlje skriva velika skladišča, ki se ponekod že izkoriščajo za vsakodnevno rabo.
Ogroženost in nujnost zaščite
Na žalost se dobrine, ki jih kras ponuja, soočajo z vse večjo ogroženostjo zaradi naraščajočega prebivalstva in podnebnih sprememb. Podzemne vode v kraških tleh ne smejo biti onesnažene, saj bodo v prihodnosti še pomembnejše zaradi pomanjkanja vode. Dr. Zupan Hajna opozarja na primer Maroka, kjer so zaloge vode v podzemlju velike, vendar je zaradi slabega upravljanja že lahko onesnažena.
V Indoneziji ljudje živijo na kraških območjih, a se tega pogosto ne zavedajo. Odpadne vode spuščajo v podzemlje in nato uporabljajo podzemno vodo za preskrbo. Ozaveščanje o pomenu varovanja krasa je zato ključno, da bi preprečili ekološke katastrofe.
Dr. Zupan Hajna si želi, da bi aktivnosti ob tem dnevu pomagale ozaveščati javnost o pomenu varovanja kraškega podzemlja in trajnostnega upravljanja. Pri tem je pomembno vključevanje ne le raziskovalcev in jamarjev, temveč tudi lokalnih skupnosti in odločevalcev.
Spletno uredništvo Goriške novice
