V ameriški zvezni državi Tennessee se je zgodilo nekaj, česar po navedbah strokovnjakov v sodobni zgodovini ameriških usmrtitev še niso zabeležili. Petdesetletni Christi Gail Pike, ki bi morala postati prva ženska, usmrčena v Tennesseeju po več kot 200 letih, so med poskusom usmrtitve vbrizgali dva odmerka pentobarbitala. Toda Pikeova ni umrla.
Priče so jo še več deset minut po aplikaciji zdravila slišale dihati in glasno smrčati, nato pa so jo z reševalnim vozilom odpeljali iz zapora v bolnišnico. Dogodek je sprožil izredne sodne postopke, guverner Tennesseeja Bill Lee pa je odredil neodvisno preiskavo in ustavil preostale usmrtitve v državi za leto 2026.
Zjutraj so usmrtitev ustavili le uro pred začetkom
Dramatično dogajanje se je začelo že v sredo zjutraj. Christa Pike bi morala biti ob 10. uri po lokalnem času usmrčena s smrtonosno injekcijo v zaporu Riverbend Maximum Security Institution v Nashvillu. Uradni dokumenti Tennessee Department of Correction potrjujejo, da je bila njena usmrtitev za 30. september ob tej uri načrtovana že prej.
Le približno uro pred začetkom pa je zvezno prizivno sodišče šestega okrožja z razmerjem glasov dva proti ena usmrtitev začasno ustavilo. Sodniki so želeli podrobneje preučiti, ali so bile navedbe Pikeove o hudih spolnih zlorabah in posilstvih v otroštvu ustrezno obravnavane, ko ji je bila izrečena smrtna kazen. Priče usmrtitve so bile takrat že zbrane v zaporu.
Toda s tem zgodbe še zdaleč ni bilo konec. Urad državnega tožilca Tennesseeja se je obrnil na Vrhovno sodišče ZDA, ki je pozneje istega dne odločitev prizivnega sodišča odpravilo in s tem državi ponovno dovolilo izvršitev smrtne kazni. Konservativna večina svoje odločitve ni podrobneje obrazložila, trije liberalni vrhovni sodniki pa so ji nasprotovali in ocenili, da bi bilo treba pravne ugovore Pikeove podrobneje preučiti.
Ob 19.27 so jo pokazali privezano na nosila
Usmrtitev se je zato z večurnim zamikom nadaljevala zvečer. Po navedbah medijskih prič so se zavese pred usmrtitveno komoro odprle ob približno 19.27 po lokalnem času. Pikeova je bila privezana na nosila in je bila pri zavesti.
V svoji zadnji izjavi je dejala, da želi svet zapustiti tako, kot je preživela večji del življenja – v ljubezni – in govorila o tem, da je pomirjena. Toda tisto, kar bi moralo slediti po ustaljenem protokolu, se je začelo zapletati.
Pikeova je ostajala budna. V nekem trenutku je dvignila glavo in zaporsko osebje vprašala, ali naj bi se njena roka počutila tako, kot se je. Medijske priče so pozneje opisovale tudi njeno pritoževanje zaradi občutka v roki.
Prvi odmerek ni deloval. Nato je sledil drugi
Tennessee za usmrtitve uporablja pentobarbital, močan barbiturat. Država je sedanji protokol z enim zdravilom sprejela konec leta 2024, potem ko so bile usmrtitve v Tennesseeju več kot dve leti ustavljene zaradi težav s prejšnjimi postopki.
Protokol predvideva tudi rezervni komplet zdravila. Če obsojenec po prvem odmerku ni mrtev, se aplicira drugi komplet. Prav to se je zgodilo pri Christi Pike.
Po navedbah njenih odvetnikov v poznejših sodnih vlogah je prejela dva odmerka pentobarbitala. Associated Press poroča, da so medijske priče do približno 20.26 ugotovile, da je bil apliciran tudi drugi odmerek. Toda Pikeova še vedno ni umrla.
Tu pa se je država znašla pred položajem, ki ga njen protokol očitno ni predvidel. Navodila določajo uporabo drugega kompleta zdravila, če oseba po prvem ni umrla, ne določajo pa, kaj storiti, če je obsojenec živ tudi po drugem odmerku.
Priče so jo še vedno slišale glasno smrčati
Dogajanje za zavesami je postajalo vse bolj nenavadno. Po navedbah prič je bilo mogoče Pikeovo po aplikaciji zdravila slišati glasno smrčati oziroma dihati. Ko so zavese zaprli, se je zvok nadaljeval.
Odvetniki Pikeove so v nujnih sodnih vlogah trdili, da je bila njihova stranka še vedno živa in da je imela srčni utrip. Medijske priče so povedale, da so njeno dihanje oziroma smrčanje slišale še več kot 40 minut po zadnji aplikaciji zdravila.
Ob 20.53 so mikrofon iz usmrtitvenega prostora izključili, medijskim pričam pa naročili, naj prostor zapustijo. Takrat uradniki niso mogli pojasniti, kaj se dogaja.
Namesto pričakovane razglasitve smrti se je pred zaporom kmalu pojavilo reševalno vozilo.
Iz usmrtitvene komore v bolnišnico
Pikeovo so po neuspelem postopku z reševalnim vozilom odpeljali iz zapora in jo prepeljali v bolnišnico. Njeni odvetniki so potrdili, da je bila tam na zdravljenju, vendar sprva niso dobili podrobnejših informacij o njenem zdravstvenem stanju.
Tennessee Department of Correction je vztrajal, da je osebje sledilo vsem korakom veljavnega protokola za usmrtitev, ki ga je odobril tudi državni urad generalnega pravobranilca. Toda rezultat postopka je nesporen: smrtna kazen ni bila izvršena, čeprav sta bila uporabljena dva odmerka zdravila, predvidenega za usmrtitev.
Odvetniki Pikeove so še med dogajanjem vlagali nujne zahteve na več sodiščih. Trdili so, da je njihova klientka izpostavljena nepotrebnemu trpljenju ter da nadaljevanje postopka pomeni kršitev ustavne prepovedi krutega in neobičajnega kaznovanja. O teh argumentih bodo sodišča še odločala.
Strokovnjakinja: Takšnega primera še nismo poznali
Prav ta del zgodbo ločuje od drugih neuspelih ameriških usmrtitev. V ZDA so že poznali primere, ko so morali postopek prekiniti, ker osebju ni uspelo vzpostaviti ustreznega venskega dostopa. Tudi Tennessee je imel takšen primer maja letos, ko izvrševalcem več kot uro ni uspelo pravilno namestiti intravenske poti Tonyju Carruthersu. Njegovo usmrtitev so zato odpovedali, še preden so mu lahko aplicirali pentobarbital.
Pri Pikeovi je bistvena razlika: zdravilo je prejela. In to dvakrat.
Izvršna direktorica ameriškega Death Penalty Information Center Robin M. Maher je za Associated Press povedala, da je znanih sedem primerov ljudi, ki so preživeli zdravstvene zaplete pri poskusih usmrtitve, ker izvajalcem ni uspelo vzpostaviti vene in aplicirati zdravila. Za primer, ko bi oseba ostala živa po tem, ko je dejansko prejela zdravila, namenjena usmrtitvi, pa po njenih navedbah doslej niso vedeli. Dogodek je označila za edinstven in brez primerjave.
Guverner ustavil nadaljnje usmrtitve
Posledice so bile skoraj takojšnje. Republikanski guverner Tennesseeja Bill Lee je odredil celovit neodvisni pregled postopka, s katerim želi država ugotoviti, kaj natančno se je zgodilo. Obenem je odločil, da preostala za letos načrtovana usmrtitev ne bo izvedena.
Lee je poudaril, da je izvršitev zakonito izrečene kazni ena najresnejših odgovornosti države in da javnost upravičeno pričakuje, da bo postopek izveden zakonito, ustavno in učinkovito.
Dogodek je še posebej občutljiv zato, ker je Tennessee že v preteklosti imel resne težave s protokolom smrtonosnih injekcij. Država je leta 2022 ustavila usmrtitve, potem ko je priznala nepravilnosti pri zagotavljanju ustreznega testiranja zdravil. Po večletnem pregledu je konec leta 2024 sprejela novi protokol, ki uporablja samo pentobarbital.
Za umor je bila obsojena pri komaj 18 letih
Christa Gail Pike je bila na smrt obsojena zaradi izjemno brutalnega umora 19-letne Colleen Slemmer, ki se je zgodil januarja 1995. Pikeova je bila takrat stara 18 let, obe pa sta obiskovali izobraževalni center Job Corps v Knoxvillu.
Po ugotovitvah tožilstva je Pikeova verjela, da želi Slemmerjeva prevzeti njenega fanta. Skupaj s takratnim fantom Tadarylom Shippom in še eno osebo jo je zvabila na gozdnato območje. Tam je bila Slemmerjeva večkrat porezana in pretepena, pri napadu pa so uporabili tudi večji kos asfalta. Na njenem telesu je bil vrezan pentagram. Shipp je pozneje priznal, da ga je vrezal on.
Prav pentagram in druge okoliščine zločina so v devetdesetih letih povzročile veliko ugibanj o satanizmu, ko je bila ameriška javnost še močno zaznamovana s tako imenovano »satansko paniko«. Pri tem je zato natančneje govoriti o simbolu in takratnih interpretacijah primera kot pa brez zadržkov trditi, da je šlo za satanistični umor.
Shipp je bil ob zločinu star 17 let in je dobil dosmrtno zaporno kazen z možnostjo pogojnega izpusta. Pikeova je bila edina obsojena na smrt.
Sama umora ni zanikala
V zadnjih poskusih, da bi preprečili usmrtitev, njeni odvetniki niso trdili, da Pikeova umora ni storila. V ospredje so postavili predvsem njeno starost v času dejanja, duševno zdravje ter navedbe o hudih zlorabah v otroštvu.
Po umoru so ji diagnosticirali bipolarno motnjo in posttravmatsko stresno motnjo. Pikeova je v prošnji za pomilostitev dejala, da je bila ob zločinu duševno bolna 18-letnica in da je potrebovala več let, da je v celoti dojela težo tega, kar je storila.
Guverner Bill Lee njeni prošnji za pomilostitev ni ugodil. Tudi mati umorjene Colleen, May Martinez, je pred načrtovano usmrtitvijo dejala, da že desetletja čaka na izvršitev kazni.
Prva usmrtitev ženske po več kot dveh stoletjih se ni zgodila
Če bi bila usmrtitev uspešno izvedena, bi Christa Pike postala prva ženska, ki jo je Tennessee usmrtil v več kot 200 letih. Usmrtitve žensk so sicer v ZDA izjemno redke. Od ponovne uvedbe smrtne kazni leta 1976 je bilo do danes usmrčenih 18 žensk, kar predstavlja približno odstotek vseh izvršenih smrtnih kazni.
Toda zgodovinskega dogodka, na katerega se je Tennessee pripravljal, ni bilo. Namesto njega je država dobila primer, ki lahko sproži povsem nova pravna vprašanja o njenem protokolu za smrtonosne injekcije.
Eno najpomembnejših je očitno že zapisano v samem protokolu: kaj storiti, če človek ni mrtev niti po drugem odmerku? Sedanja navodila odgovora na takšen položaj nimajo.
Zdaj se odpira še težje vprašanje: jo lahko poskusijo usmrtiti ponovno?
Neuspeh države odpira tudi pravno vprašanje, kaj sledi Christi Pike. Njeni odvetniki so že začeli sodne postopke, v katerih neuspešno usmrtitev povezujejo z ustavno prepovedjo krutega in neobičajnega kaznovanja. To še ne pomeni, da ponovna usmrtitev avtomatično ni mogoča – o nadaljnjih pravnih posledicah bodo morala odločati sodišča.
Za zdaj pa je gotovo nekaj drugega. Tennessee je poskusil izvršiti smrtno kazen. Pikeova je po navedbah sodnih vlog prejela dva odmerka pentobarbitala. Več kot 40 minut pozneje so priče še vedno slišale njeno dihanje oziroma smrčanje, nato pa so jo iz zapora odpeljali z reševalnim vozilom.
Guverner je zaradi dogodka ustavil preostale letošnje usmrtitve in zahteval neodvisno preiskavo. Zdaj bo morala ta odgovoriti na vprašanje, ki ga državni protokol očitno sploh ni predvideval: kako je lahko človek po dveh odmerkih zdravila, namenjenega njegovi usmrtitvi, ostal živ?
In za Christo Pike se je dan, ki naj bi bil njen zadnji, končal povsem drugače: ne z uradno razglasitvijo smrti v zaporu Riverbend, temveč z vožnjo reševalnega vozila proti bolnišnici.
Spletno uredništvo Goriške novice
