Ko se je Finančni urad Nova Gorica preselil v nove prostore v Eda centru, je na Ulici Gradnikove brigade 2 ostala državna nepremičnina, potrebna prenove. Novogoriški župan Samo Turel zdaj predlaga, da stavba ne ostane prazna oziroma brez jasne prihodnosti, temveč jo država brezplačno prenese na Mestno občino Nova Gorica. Občina ima zanjo že konkreten namen: prostore bi uporabila za razvoj Univerze v Novi Gorici in s tem naredila prvi korak proti načrtovanemu fakultetnemu centru.
Pobuda se umešča v širšo razvojno usmeritev občine, ki letos velik del sredstev namenja investicijam, stanovanjskim projektom, gospodarstvu, javnim storitvam in infrastrukturi.
Namesto prazne državne stavbe prostor za univerzo
Turel je danes na ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza naslovil pobudo za brezplačen prenos nekdanjih prostorov Finančnega urada Nova Gorica na Mestno občino Nova Gorica. Stavba na Ulici Gradnikove brigade 2 je v lasti Republike Slovenije, finančni urad pa se je preselil v nove poslovne prostore v Eda centru.
Župan je ob tem najprej pozdravil rešitev dolgoletnega vprašanja ustreznejših prostorov za zaposlene in uporabnike finančnega urada, hkrati pa opozoril na novo priložnost, ki jo je selitev odprla za mesto. Namesto da bi nekdanja stavba Fursa ostala brez nove vsebine, občina predlaga, da postane del razvoja univerzitetnega središča.
Turel je ministra pozval, naj pobudo prouči, predlagal pa je tudi sestanek, na katerem bi se pogovorili o možnostih prenosa nepremičnine.
Za občino bi bila pomembna že sama pridobitev nepremičnine, še pomembnejši pa je njen predvideni namen. Mestna občina je namreč soustanoviteljica Univerze v Novi Gorici, ki danes deluje na več lokacijah v Novi Gorici, Ajdovščini, Vipavi in tudi v Gorici na italijanski strani meje. Dodatni prostori v mestu bi omogočili nadaljnji razvoj študijske in raziskovalne dejavnosti ter večjo koncentracijo univerzitetnega življenja prav v Novi Gorici.
Fakultetni center ni nova zamisel, ampak eden ključnih projektov mesta
Pomembno je, da današnja Turelova pobuda ni osamljen predlog za uporabo ene izpraznjene stavbe. Fakultetni center Univerze v Novi Gorici je eden od sedmih ključnih razvojnih projektov, opredeljenih v Strategiji razvoja Mestne občine Nova Gorica do leta 2045. Občina torej z iskanjem prostorov poskuša uresničevati cilj, ki ga je že umestila med svoje dolgoročne razvojne prioritete.
Hkrati potekajo prizadevanja, da bi Univerza v Novi Gorici postala javna univerza. Za Novo Gorico bi krepitev univerzitetnega središča lahko pomenila več kot zgolj nove predavalnice. Univerze v mesta privabljajo študente, raziskovalce in visoko izobražene kadre, njihova prisotnost pa ustvarja tudi potrebe po stanovanjih, storitvah, gostinstvu in drugih dejavnostih. Kako velik bo dejanski učinek v tem primeru, bo seveda odvisno od nadaljnjega razvoja univerze in odločitve države glede stavbe.
Prav zato je zanimiva Turelova odločitev, da vprašanje nekdanjega Fursa odpre že zdaj, ko so se prostori izpraznili. Če bo država predlog sprejela, bi občina pridobila nepremičnino za razvojni projekt, ne da bi jo morala najprej kupovati na trgu.
Stare stavbe ne bi rušili, ampak ji dali novo življenje
Nekdanji prostori finančnega urada sicer niso pripravljeni na takojšnjo vselitev univerze. Potrebna bo prenova, občina pa v tem vidi še eno možnost: objekt bi lahko postal primer trajnostne prenove arhitekture 20. stoletja.
Takšen pristop pomeni, da bi namesto gradnje povsem novega objekta ponovno uporabili obstoječo stavbo ter ob prenovi poskušali ohraniti njene arhitekturne značilnosti. Občina predlog povezuje tudi z načeli zelenega prehoda in krožnega gospodarstva. Koliko bi prenova stala in kakšna bi bila dokončna ureditev objekta, v tej fazi še ni določeno, saj je prvi pogoj sploh dogovor z državo o prenosu.
Toda že izbira takšne možnosti kaže način, kako želi občina povezovati več ciljev: rešiti vprašanje prazne nepremičnine, zagotoviti prostor za izobraževanje in raziskovanje ter hkrati ponovno uporabiti obstoječi objekt.
Letos več kot tretjina občinskega proračuna za naložbe
Današnja pobuda prihaja v letu, ko je novogoriška občina razvojno politiko izrazito usmerila v investicije. Proračun za leto 2026 predvideva približno 58,1 milijona evrov odhodkov, od tega 20,76 milijona evrov za naložbe. To predstavlja 35,7 odstotka celotnega proračuna.
Med projekti niso le velike in medijsko odmevne investicije. Denar je predviden tudi za kanalizacijo v Gradišču nad Prvačino, občinske ceste, nadgradnjo vodovodnega omrežja, vodohran Osek–Vitovlje in magistralni vod v Solkanu. Gre torej za infrastrukturo, ki neposredno vpliva na vsakdanje življenje prebivalk in prebivalcev tako v mestu kot v okoliških krajih.
Občina je za adaptacijo pritličja stare stavbe Zdravstvenega doma Nova Gorica predvidela 1,2 milijona evrov, nadaljujejo se tudi naložbe v šolsko infrastrukturo. Za dozidavo Osnovne šole Šempas je bilo predvidenih skoraj milijon evrov, za zaključek obnove Glasbene šole 377.000 evrov, za nadaljevanje obnove Osnovne šole Solkan 200.000 evrov ter za projektiranje celovite prenove Osnovne šole Frana Erjavca 240.000 evrov.
Od cest in vode do električnih avtobusov
Turelovo vodstvo občine je v letošnjem proračunu precejšen del sredstev usmerilo tudi v projekte, ki niso omejeni samo na mestno središče. Za občinske ceste na podeželju je predviden milijon evrov, nadaljujejo se projekti participativnega proračuna, občina pa namenja sredstva tudi obnovi ekoloških otokov in urbane opreme v mestu ter na podeželju.
Na področju javnega prometa je med večjimi letošnjimi projekti nakup električnih avtobusov v vrednosti 2,3 milijona evrov, za dokončanje sončnih elektrarn na javnih objektih pa je predvidenih 814.000 evrov.
Pomembno je tudi stanovanjsko področje. Med večjimi javnimi projekti v občini je projekt Ob Kornu, vreden okoli 16 milijonov evrov, ki predvideva 103 nova javna najemna stanovanja. Med velikimi projekti na območju občine sta tudi regionalna oskrba s pitno vodo iz sistema Mrzlek, ocenjena na približno 17,55 milijona evrov, ter skoraj 24,9 milijona evrov vreden projekt zagotavljanja poplavne varnosti z odvodnikom v Sočo. Pri teh projektih gre za kombinacijo različnih investitorjev in virov financiranja, zato jih ni mogoče pripisati samo občini, kažejo pa obseg razvojnega cikla na območju Nove Gorice.
Po EPK je občina težišče premaknila tudi h gospodarstvu
Leto 2026 je Mestna občina Nova Gorica razglasila za leto, posvečeno gospodarstvu. Po podatkih občine se sredstva za različne gospodarske razpise in spodbude povečujejo: leta 2025 je bilo zanje namenjenih skoraj 500.000 evrov, letos pa 800.000 evrov. Poseben poudarek je tudi na Poslovno-ekonomski coni Kromberk vzhod, kjer sta dva investitorja že pridobila gradbeno dovoljenje in so se začela pripravljalna dela.
Turel je ob predstavitvi gospodarske usmeritve poudaril predvsem sodelovanje občine s podjetniki in podpornimi institucijami. Pri tem sodelujejo Severno Primorska gospodarska zbornica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica, Primorski tehnološki park in Regijska razvojna agencija Severne Primorske. Cilj občine je vzpostaviti dolgoročnejši model, v katerem bi lokalna skupnost hitreje zaznavala potrebe gospodarstva in temu prilagajala svoje ukrepe.
Današnja poteza je majhna na papirju, potencialno precej večja za mesto
Turel danes še ni dobil stavbe nekdanjega Fursa. Za zdaj gre za pobudo državi, zato bo šele odziv ministrstva pokazal, ali je brezplačni prenos dejansko izvedljiv. Prav tako še niso znani stroški prenove in natančen program prihodnjega fakultetnega centra.
Toda za prebivalke in prebivalce Nove Gorice je pomembna že logika predloga. Ko se je državna institucija preselila, občina ni predlagala, da bi stavba preprosto čakala na prihodnjo uporabo, temveč je v njej prepoznala možnost za projekt, ki je že zapisan v dolgoročni strategiji mesta.
Če bo Turel s pobudo uspel, bi Nova Gorica brez nakupa pridobila državno nepremičnino, stara stavba bi dobila novo vsebino, Univerza v Novi Gorici pa dodaten prostor za razvoj. Končni rezultat je še odvisen od države in nadaljnjih postopkov, toda poteza kaže smer, v katero želi občinsko vodstvo usmerjati mesto: povezovati javne nepremičnine, izobraževanje, gospodarstvo, stanovanja in infrastrukturo v dolgoročnejšo razvojno zgodbo.
In prav pri takšnih projektih se delo občine na koncu meri najbolj konkretno – po tem, kaj od njih ostane mestu in njegovim prebivalkam ter prebivalcem.
Spletno uredništvo Goriške novice
