Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno odprl dolgoletni spor o ameriški perutnini, ki je znan kot “klorirani piščanec”. Ta spor, ki sega desetletja nazaj, ostaja ena izmed glavnih ovir v trgovinskih odnosih med Evropo in Združenimi državami Amerike. Medtem ko Evropska unija in Velika Britanija obravnavata to vprašanje kot vprašanje varnosti hrane, ga Združene države vidijo kot neupravičeno trgovinsko oviro.
Izraz “klorirani piščanec” izhaja iz prakse razkuževanja piščančjih trupov s klorovimi raztopinami po zakolu, kar je v ZDA dolgo veljalo za standardno prakso za zmanjšanje prisotnosti bakterij, kot je salmonela. Vendar je Evropska unija leta 1997 prepovedala uporabo klora in drugih postopkov za zmanjšanje patogenov pri predelavi perutnine. Glavna skrb ni neposredno tveganje za zdravje ljudi zaradi kemikalij, ampak pomanjkljivi higienski standardi v ameriški proizvodni verigi.
Evropski pristop k varnosti hrane
Evropski model varnosti hrane temelji na celovitem pristopu “od kmetije do krožnika”, ki poudarja preventivne ukrepe za zmanjšanje patogenov že na kmetijah. Ta pristop vključuje cepljenje živali in izboljšave krme, kar zmanjša potrebo po kemičnih obdelavah. Ameriški proizvajalci perutnine medtem trdijo, da danes večinoma uporabljajo organske kisline, kot je perocetna kislina, za razkuževanje piščancev, kar podaljšuje rok uporabnosti in zmanjšuje bakterije.
Različni pogledi na varnost hrane
Ameriška perutninska industrija zavrača evropske očitke o pomanjkljivi higieni in si prizadeva za odpravo uvoznih omejitev. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da bi morali ameriški proizvajalci slediti evropskemu modelu, namesto da lobirajo za spremembo evropskih standardov. Evropski pristop temelji na načelu previdnosti, kar odraža večjo averzijo do tveganj pri evropskih potrošnikih.
Globoko zakoreninjeni potrošniški pogledi
Spor o “kloriranem piščancu” je danes preplet trgovinskih interesov, različnih filozofij o varnosti hrane in globoko zakoreninjenih potrošniških predstav. Strah pred kloriranjem močno vpliva na javno mnenje, kar se je pokazalo tudi med razpravami o Brexitu, ko je Združeno kraljestvo potrdilo, da ne bo znižalo svojih prehranskih standardov za trgovinski sporazum z ZDA.
Medtem ko ameriški proizvajalci vztrajajo pri svojih metodah, evropski potrošniki ostajajo skeptični do ameriške perutnine. Različni pristopi k varnosti hrane odražajo širše razlike v kulturnih in potrošniških vrednotah med ZDA in Evropo.
Spletno uredništvo Goriške novice
