S 1. julijem se bo začelo izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, kar je določeno z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki se je postopoma pričel izvajati januarja lani. Obseg oskrbe, ki jo bo posameznik prejel, je določen glede na kategorijo, v katero je uvrščen upravičenec. Poleg tega bodo od istega datuma delodajalci, delojemalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Dolgotrajna oskrba na domu je načrtovana kot pomembna sprememba v slovenskem socialnem sistemu, saj omogoča večjo prilagodljivost in individualno obravnavo upravičencev. Uporabnikom bo omogočeno, da ostanejo v domačem okolju, medtem ko bodo deležni potrebne oskrbe.
Finančne obveznosti in prispevki
Za zagotovitev dolgotrajne oskrbe bo potrebno financiranje, ki vključuje prispevke delodajalcev, delojemalcev in upokojencev. Ti prispevki bodo začeli veljati s 1. julijem in bodo osnova za financiranje storitev dolgotrajne oskrbe. Takšna ureditev bo omogočila stabilen in trajnosten sistem oskrbe.
Odzivi javnosti in institucij
Različne institucije in skupine so se na spremembe odzvale z mešanimi občutki. Skupnost socialnih zavodov je opozarjala na nekatere pomanjkljivosti sistema, medtem ko so občine izrazile zadovoljstvo z dvigom urne postavke za oskrbo. Minister Maljevac je napovedal, da bo cena urne postavke za dolgotrajno oskrbo višja, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost storitev.
Vpliv na prihodnost oskrbe
Pričakuje se, da bo dolgotrajna oskrba na domu pomembno vplivala na prihodnost socialnega varstva v Sloveniji. Z uveljavitvijo teh ukrepov se bo povečala dostopnost oskrbe za starejše in osebe z omejitvami, kar bo omogočilo večjo kakovost življenja in zmanjšalo potrebo po institucionalni oskrbi.
Dolgotrajna oskrba na domu predstavlja pomemben korak naprej v skrbi za starejše in druge upravičence, kar bo pomenilo bolj prilagojeno in osebno obravnavo. Upajmo, da bo ta sistem omogočil boljšo kakovost življenja za vse vpletene.
Spletno uredništvo Goriške novice
