Uradni podatki razkrivajo skrb vzbujajoč trend: v prvem četrtletju letošnjega leta je Kubo obiskalo zgolj okoli 298.000 tujih turistov, kar predstavlja skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani. Marca, ki je tradicionalno vrhunec turistične sezone, je na otok prispelo manj kot 36.000 obiskovalcev.
Za primerjavo, v letih 2017 in 2018 je Kuba vsak mesec gostila okoli 400.000 tujih turistov.
Razlogi za upad: sankcije, kriza in infrastruktura
Za temi številkami se skriva širša zgodba, ki vključuje preplet ameriških sankcij, energetske krize, pomanjkanja goriva, razpadajoče infrastrukture in vse slabše mednarodne podobe države. Po ocenah Wall Street Journala so ti dejavniki močno vplivali na upadanje turistične industrije, ki je dolga leta predstavljala enega ključnih stebrov kubanskega gospodarstva.
Pred pandemijo je turizem obsegal približno osem odstotkov celotnega gospodarstva države. Za številne Kubance je bil turizem tudi vir dostopa do tuje valute in višjih prihodkov v primerjavi z drugimi sektorji.
Osebne zgodbe iz turistične industrije
Sarah Foda, ki že desetletje vodi dejavnost švicarske turistične agencije Caribbean Tours na Kubi, je bila priča drastičnemu padcu poslovanja.
Ko je začela, je podjetje zaposlovalo 84 ljudi in mesečno sprejelo na tisoče obiskovalcev. Danes je zaposlenih le še 22, večinoma s skrajšanim delovnim časom.
“Nisem si predstavljala, da bo padec tako hiter in tako globok,” je dejala.
Izpadi elektrike, pomanjkanje goriva in medijska poročila o kupih smeti ter propadajoči infrastrukturi so po njenih besedah odvrnili turiste.
Politični vplivi in pomanjkanje goriva
Velik del odgovornosti za sedanji zlom Havana pripisuje Washingtonu. Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so ZDA ponovno okrepile pritisk na kubanske oblasti, hkrati pa močno omejile dostop države do nujno potrebnih energentov.
Kuba je bila dolga leta močno odvisna od venezuelske nafte, vendar so politične spremembe v regiji in ameriški pritiski dodatno oslabili že tako krhko oskrbo z gorivom. Posledice so vidne povsod, saj številne letalske družbe ne morejo zagotoviti niti oskrbe svojih letal za povratne polete.
Air France, Air Canada in drugi prevozniki so zato zmanjšali ali ukinili določene povezave, španski prevoznik World2Fly pa je ustavil linijo Madrid–Havana.
Posledice na lokalni ravni
Najbolj dramatične posledice so vidne v stari Havani. Andrea Gallina, italijanski podjetnik, je moral aprila zapreti hotel v kolonialni palači v zgodovinskem središču mesta. Zasedenost je najprej padla na 20 odstotkov, nato na deset in nazadnje na komaj pet odstotkov.
“To je kot pandemija, samo še huje,” pravi. “Stara Havana je prazna.”
Podobne zgodbe pripovedujejo lastniki restavracij, ki poročajo o 90-odstotnem padcu prihodkov. Kljub izgubam ostajajo odprti predvsem zato, da lahko zaposlenim zagotovijo vsaj nekaj zaslužka.
Turistični vodniki ostajajo brez dela, številni manjši ponudniki pa so dejavnost že opustili.
Izpadi elektrike in slaba podoba države
Kubo že od leta 2024 pretresajo obsežni izpadi elektrike, ki so na številnih območjih postali del vsakdana. Zaradi slabega komunalnega sistema se kopičijo smeti, stoječa voda pa je prispevala k širjenju bolezni, ki jih prenašajo komarji.
Vse to ustvarja podobo države, ki se vse težje spopada z osnovnimi funkcijami. Nekateri turistični operaterji so se prilagodili z uporabo sončnih elektrarn in električnih vozil, vendar to ne rešuje širšega problema.
Število obiskovalcev ostaja nizko, negotovost pa velika.
Pozitivne izkušnje kljub težavam
Kljub temu tisti, ki na Kubo še vedno pridejo, pogosto poročajo o presenetljivo pozitivni izkušnji. “Veliko gostov je prihajalo prestrašenih zaradi vsega, kar so prebrali v medijih,” pravi Sarah Foda.
“Toda na koncu so doživeli neverjetno izkušnjo.”
A zaskrbljenost v državi je velika. Veliko vprašanje je, ali bo manj turistov, četudi zelo zadovoljnih, dovolj, da preživi sektor, od katerega je v zadnjih desetletjih postala odvisna celotna država.
