Ob praznovanju Dneva spomina na žrtve fojb, ki ga Italija obeležuje 10. februarja, je predsednik Sergio Mattarella izpostavil pomen soočanja s preteklostjo. Na slovesnosti v Bazovici je poudaril, da je beseda “fojba” dolgo časa služila kot sinonim za prikrivanje zgodovine, kar je potrebno spremeniti.
Zgodovinski kontekst
Mattarella je dejal, da so na italijanski vzhodni meji po fašističnem zatiranju in nacistični okupaciji sledile grozote Titove komunistične diktature. Ta je neusmiljeno zadevala Italijane, zgolj zaradi njihove narodnosti. “Dan spomina popravlja krivice in odpira pot spravi ter medsebojnemu razumevanju,” je dejal.
Pot sprave
V duhu sprave je Mattarella leta 2020 skupaj s predsednikom Pahorjem obiskal Bazoviško fojbo, simbol trpljenja mnogih Italijanov. “Ne v pozabo ne v maščevanje, napake in trpljenje iz preteklosti nas morajo usmeriti na skupno pot,” je še dodal.
Poudarek na prijateljstvu
Med osrednjo spominsko slovesnostjo je italijanski pravosodni minister Carlo Nordio spomnil na uničevalnost totalitarizmov ter poudaril prijateljske odnose med Italijo in Slovenijo. “Današnja slovesnost je znak utrjevanja prijateljstva, ki nas kljub boleči preteklosti nagovarja k dobrim medsosedskim odnosom,” je dejal.
Vandalski incident
Na dan spomina je slovesnost zaznamovala tudi vandalska akcija, ko so neznanci na spominsko znamenje v Bazovici zapisali antifašistične napise. To dejanje je spodbudilo ostre odzive lokalnih oblasti.
Število udeležencev in odzivi
Na slovesnosti se je zbralo več kot 500 ljudi, vključno s predstavniki različnih lokalnih in državnih oblasti. Predsednik odbora za žrtve fojb, Paolo Sardos Albertini, je opozoril, da so povojni poboji in odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije tragedija treh narodov.
Zgodovina, polna bolečine in trpljenja, nas mora usmerjati k skupni prihodnosti, ki temelji na razumevanju in spravi. Mattarella in Nordio sta s svojimi sporočili jasno pokazala, da je potrebno preteklost sprejeti in se iz nje učiti za boljšo prihodnost.
Spletno uredništvo
