Minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta v Državni zbor naslovila pismo, v katerem pozivata k ponovnemu premisleku o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva neprofitno poslovanje koncesionarjev.
Glavne skrbi ministra Boštjančiča in ministrice Prevolnik Rupel
V dopisu, poslanem predsednici odbora DZ za zdravstvo Tamari Kozlovič in poslanskim skupinam SD ter Levici, sta ministra izrazila zaskrbljenost, da administrativne omejitve neprofitnosti koncesionarjev negativno vplivajo na izvajanje zdravstvenih storitev.
“Koncesionarji dokazujejo, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo bolj racionalno in stroškovno učinkovito,”
sta zapisala ministra.
Finančne posledice in nezmožnost akumulacije sredstev
Ministra opozarjata, da bi neprofitni status onemogočal koncesionarjem akumulirati presežke, kar bi lahko zaviralo razvoj dejavnosti. Prav tako se bojita, da se zaradi teh sprememb stroški zdravstvenih storitev ne bodo znižali, temveč bi se lahko celo povečali. Menita, da neprofitnost ne bo izboljšala poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ali zmanjšala odliv kadrov.
Pravna perspektiva in možnost ustavne presoje
Boštjančič in Prevolnik Rupel poudarjata, da je ustavno sodišče že dvakrat odločilo v prid koncesionarjev glede neprofitnosti. Zato dvomita, da bi morebitna nova ustavna presoja prinesla drugačen izid, saj so predlagane spremembe podobne prejšnjim.
Stališča Svobode in Levice
Kljub pomislekom ministrov, v poslanski skupini Svoboda vztrajajo pri predlogu, saj menijo, da tako najbolje zaščitijo javno zdravstvo.
“Naš cilj je zagotoviti zdravstveno oskrbo, ki ne temelji na dobičkih, temveč skrbi za pacienta,”
je poudarila Tamara Kozlovič.
Levica dodaja, da koncesionarji pogosto izbirajo področja z največjim razmerjem med plačilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje in dejanskimi stroški, medtem ko javni zavodi te izbire nimajo.
Spletno uredništvo Goriške novice
