Slovenija se sooča z izzivi zaradi nizkih temperatur, ki so v začetku aprila povzročile pozebo sadnega cvetja po vsej državi. Medtem ko jablane morda ne bodo utrpele velikega izpada pridelka, je situacija za marelice na Primorskem precej bolj zaskrbljujoča. Strokovnjaki iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) napovedujejo, da bo dejanski obseg škode dokončno ocenjen šele po junijskem trebljenju.
Začetek aprila je v Sloveniji prinesel nenaden padec temperatur, ki je prizadel cvetove sadnega drevja. Jablane, ki so razširjene po celotni državi, morda ne bodo občutile večjih izgub, vendar to ne velja za marelice, ki so bile že marca na Primorskem prizadete zaradi pozebe. Pridelovalci so zaskrbljeni, saj je škoda v nekaterih delih države lahko obsežna.
Junijsko trebljenje bo razkrilo dejanski obseg škode
Strokovnjaki iz KGZS poudarjajo, da bo natančna ocena škode znana šele po junijskem trebljenju. To obdobje bo ključno za oceno, koliko pridelka je dejansko poškodovanega in kako bo to vplivalo na celoten pridelek sadja v Sloveniji. Pridelovalci so v vmesnem času v negotovosti, saj čakajo na nadaljnji razvoj vremenskih razmer.
Različni vplivi na različne vrste sadja
Medtem ko jablane morda ne bodo utrpele tolikšne škode, saj imajo boljšo odpornost na pozebo, marelice na Primorskem predstavljajo večji problem. Zaradi zgodnejšega cvetenja so bolj ranljive za nenadne vremenske spremembe. Pridelovalci se zato soočajo z izzivom zaščite svojih nasadov in prilagajanja na nepredvidljive vremenske razmere.
Prilagoditve in strategije za prihodnost
Pozeba je ponovno opozorila na potrebo po prilagoditvi pridelovalnih praks. KGZS in drugi strokovnjaki svetujejo pridelovalcem, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganja pozebe v prihodnje. To lahko vključuje izbiro odpornejših sort, uporabo zaščitnih mrež in spremljanje vremenskih napovedi za pravočasno ukrepanje.
Čeprav bo natančna ocena škode zaradi pozebe znana šele po junijskem trebljenju, se pridelovalci že zdaj soočajo z izzivi. Prilagoditev na spremenljive vremenske razmere bo ključna za ohranitev pridelka in ohranjanje konkurenčnosti slovenskega sadjarstva. Upanje ostaja, da bodo prihodnje strategije prinesle boljšo zaščito in stabilnost pridelkov.
Spletno uredništvo Goriške novice
