Vetrne elektrarne so pogosto prikazane kot čista in okolju prijazna rešitev za proizvodnjo energije. Vendar pa ostaja vprašanje njihove varnosti za ptice kljub naprednim tehnološkim raziskavam. Nedavne študije kažejo, da vetrne elektrarne morda ne predstavljajo tako velikega tveganja za ptice, kot se je prej mislilo. Kljub temu pa naravovarstveniki opozarjajo, da je potrebna previdnost pri interpretaciji teh rezultatov zaradi potencialnega konflikta interesov in omejene prenosljivosti ugotovitev v različna okolja.
Prva študija, ki je nastala v sodelovanju švedskega energetskega podjetja Vattenfall in norveškega tehnološkega podjetja Spoor, je s pomočjo umetne inteligence in videoanalize spremljala gibanje ptic okoli vetrne turbine na morju pri Aberdeenu na Škotskem. V času od junija 2023 do decembra 2024 je bilo analiziranih več kot 2000 letov ptic, pri čemer ni bil zabeležen noben trk.
Druga raziskava, ki jo je izvedlo nemško združenje za vetrno energijo na morju (BWO), se je osredotočila na več kot štiri milijone premikov ptic selivk, s pomočjo radarjev in kamer. Ugotovitve so pokazale, da se 99,8 odstotka ptic uspešno izogne turbinam.
Pomembnost varovanja biotske raznovrstnosti
Dr. Andreas Kinser iz Nemške fundacije za prostoživeče živali opozarja, da je varovanje biotske raznovrstnosti enako pomembno kot boj proti podnebnim spremembam. Zatorej bi morala širitev vetrnih elektrarn potekati premišljeno, z upoštevanjem zaščite habitatov in varnostnih razdalj med turbinami in gnezdišči. Tveganje za ptice, zlasti za ogrožene ali lokalne vrste, še vedno obstaja.
Kljub spodbudnim rezultatom se postavlja vprašanje neodvisnosti raziskav, ki jih izvajajo ali financirajo podjetja, vključena v “zeleni prehod”. Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarja na konflikt interesov, saj se pogosto objavljajo predvsem raziskave, ki dokazujejo zaželene rezultate. Raziskave z drugačnimi ugotovitvami pa ostanejo neopažene.
Tveganje posploševanja in specifičnosti slovenskega prostora
Mihelič prav tako opozarja na nevarnost posploševanja. Ena vetrna elektrarna, ki ne povzroča težav, še ne pomeni, da vse vetrne elektrarne niso problematične. Jasni dokazi o številu ptic, ki jih vetrne elektrarne letno ubijejo, obstajajo. Poleg tega so rezultati iz Severnega morja težko prenosljivi v slovenski prostor, kjer je največji vpliv na lokalne gnezdilke in prelete velikih ujed.
Slovenija je pomembna lokacija za beloglavega jastreba, ki je zaradi svojega načina jadranja še posebej izpostavljen tveganju trkov v vetrne elektrarne. Evropska komisija je zato začela sofinancirati projekt LIFE FOR LIFELINES, ki zagotavlja varne preletne poti med Alpami in Jadranom. Poleg neposrednih trkov vetrne elektrarne vplivajo na ptice tudi z izgubo habitata, izogibanjem območjem ter fragmentacijo prostora.
Čeprav so raziskave pokazale optimistične rezultate, ostajajo vprašanja glede njihove neodvisnosti in prenosljivosti na različna okolja. Vetrne elektrarne imajo lahko različne vplive na ptice, od neposrednih trkov do izgube habitata. Pri načrtovanju širjenja vetrnih elektrarn je zato potrebna previdnost in upoštevanje lokalnih značilnosti.
