Alarmantne številke: Samomori med starejšimi v Sloveniji
Vsako leto si v Sloveniji življenje vzame več kot 100 oseb, starejših od 65 let. Ta skrb vzbujajoča statistika je del večjega problema, saj je leta 2023 bilo skupno 350 samomorov. Starejši, ki so še posebej ranljivi, tvorijo tretjino vseh teh primerov, pri čemer so med njimi večinoma moški.
Osamljenost kot tihi ubijalec
Osamljenost je eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k visokim številkam samomorov med starejšimi. Olivera Stanojević iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je osamljenost postala prava “epidemija”, saj starejši pogosto izgubijo socialne stike, prijatelje in družinske povezave.
Socialna izključenost starejših
Starejši, ki po upokojitvi ostanejo brez socialne mreže, so še posebej ranljivi. Nuša Zadravec Šedivy iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pojasnjuje, da je osamljenost pogostejša pri tistih, ki živijo sami ali v domovih za ostarele, še posebej na odmaknjenih območjih.
Revščina in kulturne posebnosti
Količnik samomora je pri starejših visok, še posebej med moškimi nad 80 let. Višji količniki so značilni za vzhodne regije Slovenije, kjer so socialno-ekonomski pogoji težji. Nizke pokojnine, dostopnost storitev duševnega zdravja in kulturne posebnosti, kot je alkoholna kultura, vplivajo na te statistike.
Depresija in skrite grožnje
Depresija ostaja pogosto neprepoznana med starejšimi, saj se simptomi pogosto zamenjujejo za naravne reakcije na izgube in težke življenjske dogodke. Olivera Stanojević poudarja vlogo osebnih zdravnikov pri prepoznavanju simptomov depresije in predpisovanju ustreznih zdravil.
Znaki stiske pri starejših vključujejo umik iz socialnih stikov, razdražljivost, spremembe v apetitu in težave s spanjem. Nuša Zadravec Šedivy svetuje, da bližnji pristopijo k osebi v stiski in ji ponudijo podporo ter pogovor.
Možnosti pomoči
Za ljudi v stiski so na voljo različne oblike pomoči, vključno s svetovalnicami po vsej državi in telefonskimi linijami. Pomembno je, da bližnji igrajo aktivno vlogo pri prepoznavanju stisk in ponujanju podpore.
Občutek vrednosti in pripadnosti družbi je ključnega pomena za dobro duševno zdravje starejših.
Spletno uredništvo Goriške novice
