Finančne težave slovenske zdravstvene blagajne se zaostrujejo. Po predlogu rebalansa državnega proračuna, ki ga je pripravila vlada, je za transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvidenih 420 milijonov evrov, medtem ko veljavna ureditev za leto 2026 omogoča do 520 milijonov evrov. ZZZS zato poslance poziva, naj pri obravnavi proračunskih dokumentov zagotovijo manjkajočih 100 milijonov evrov.
Zavod ob tem opozarja, da težava še zdaleč ni omejena samo na ta znesek: že letos pričakuje približno 185 milijonov evrov zamaknjenih plačil, njegova projekcija za prihodnje leto pa kaže kar 260 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja.
ZZZS poslancem: Vrnite manjkajočih 100 milijonov
Upravni odbor ZZZS je na ponedeljkovi seji obravnaval najnovejšo finančno projekcijo za obdobje od leta 2026 do 2028 in po pregledu številk sprejel precej neposreden sklep. Poslanke in poslance poziva, naj pred obravnavo sprememb zakona o izvrševanju proračunov na odboru državnega zbora za finance vložijo dopolnilo, s katerim bi zdravstveni blagajni zagotovili dodatnih 100 milijonov evrov. Po predlogu rebalansa je namreč za transfer ZZZS predvidenih 420 milijonov evrov, medtem ko veljavna ureditev za leto 2026 omogoča sredstva v višini do 520 milijonov evrov.
Pri teh 520 milijonih je pomembno razumeti, za kaj gre. To ni denar, ki ga državljani neposredno plačujemo kot obvezni zdravstveni prispevek, temveč transfer iz državnega proračuna za zakonsko določene zdravstvene stroške. Veljavni zakon med njimi našteva bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize, cepiva, zunajbolnišnično in helikoptersko nujno medicinsko pomoč, dispečersko službo zdravstva ter določene izobraževalne in raziskovalne dejavnosti terciarnih zdravstvenih ustanov.
Letos bi lahko v prihodnje leto prestavili za 185 milijonov računov
ZZZS opozarja, da zmanjšanje proračunskega transferja ni zgolj računovodska sprememba. Če bi pri 420 milijonih tudi ostalo, bi se povečal pritisk na likvidnost zdravstvene blagajne, del obveznosti pa bi bilo treba prestaviti v naslednje leto. Po trenutni projekciji bi lahko bilo takšnih zamaknjenih plačil iz leta 2026 v leto 2027 za približno 185 milijonov evrov.
Največji del predstavljajo računi izvajalcev zdravstvenih storitev. ZZZS ocenjuje, da bi bilo vanje prestavljenih približno 158 milijonov evrov, poleg tega pa še 13 milijonov za zdravila, 11 milijonov za bolniška nadomestila in približno 3,5 milijona evrov za medicinske pripomočke. Zavod opozarja, da takšno prestavljanje plačil ne reši finančnega problema, ampak ga samo premakne v naslednje leto, hkrati pa lahko vpliva na likvidnost bolnišnic in drugih izvajalcev zdravstvenih storitev.
Za prihodnje leto kaže že 260 milijonov evrov primanjkljaja
Še bolj problematična je projekcija za leto 2027. ZZZS trenutno ocenjuje, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje prihodnje leto tudi ob prenosu 145 milijonov evrov plačil v leto 2028 še vedno izkazovalo približno 260 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja. To pomeni, da se del letošnjih obveznosti prenaša v prihodnje leto, del prihodnjih pa bi se moral nato prenesti še eno leto naprej.
Na problem so v ZZZS opozarjali že pred ponedeljkovo sejo upravnega odbora. Po objavi predloga rebalansa je tudi skupščina zavoda poslance pozvala, naj ne potrdijo zmanjšanja transferja. Delo je ob tem poročalo, da v ZZZS opozarjajo tudi na možnost posledic za dostop do novih zdravil, če finančnega položaja ne bo mogoče stabilizirati.
Po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja manjka 184 milijonov
Pomemben del problema je povezan tudi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z začetkom leta 2024 ga je nadomestil obvezni zdravstveni prispevek, zdravstvena blagajna pa je hkrati prevzela financiranje pravic, ki so se prej pokrivale iz dopolnilnega zavarovanja. Obvezni zdravstveni prispevek od marca letos znaša 39,36 evra na mesec, do konca februarja pa je znašal 37,17 evra.
Po izračunih ZZZS pa prihodki iz tega prispevka ne dohajajo rasti izdatkov, ki jih je zavod prevzel po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Samo v letu 2026 naj bi iz tega naslova nastal 184 milijonov evrov velik manko. ZZZS ob tem navaja, da je bila začetna višina obveznega zdravstvenega prispevka določena prenizko glede na dejanske stroške pravic, ki jih je moral prevzeti.
To pa ni edini razlog za rast stroškov. ZZZS izpostavlja staranje prebivalstva, nova in praviloma dražja zdravila, napredek diagnostike, medicinske pripomočke in nove zdravstvene tehnologije. Po oceni zavoda se je število zavarovancev, starejših od 65 let, v zadnjih petih letih povečalo za osem odstotkov, dodatni odhodki zaradi večjih zdravstvenih potreb te populacije pa naj bi v primerjavi z letom 2021 znašali skoraj milijardo evrov.
ZZZS: Brez dveh velikih sprememb bi bili računi izravnani
Zavod pri razlagi svojega finančnega položaja posebej izpostavlja še en podatek. Po njegovih izračunih bi bilo poslovanje ZZZS, če bi izločili finančne posledice ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in plačne reforme, izravnano. Gre za izračun samega ZZZS, ki z njim utemeljuje stališče, da trenutnega primanjkljaja ni mogoče pojasniti zgolj z neučinkovitim upravljanjem zdravstvene blagajne.
Hkrati zavod zatrjuje, da že izvaja ukrepe za omejevanje rasti odhodkov. Njihov ocenjeni finančni učinek znaša 117 milijonov evrov za leto 2025, 194 milijonov za letos in 226 milijonov za prihodnje leto. Julija je ZZZS pristojnima ministrstvoma predlagal še dodaten paket ukrepov, ocenjen na 93,2 milijona evrov, vendar za njihovo izvedbo potrebuje spremembe predpisov oziroma odločitve državnih organov.
Zavod želi tudi več moči pri naročanju zdravstvenih storitev
ZZZS ob zahtevi po dodatnih 100 milijonih ne zahteva samo več denarja. Od zakonodajalca želi tudi pristojnosti, s katerimi bi lahko postal tako imenovani aktivni kupec zdravstvenih storitev. To bi pomenilo več vpliva pri določanju programov in njihovega obsega, pogajanjih o cenah, izbiri izvajalcev, upravljanju čakalnih vrst in uvajanju načinov plačevanja, ki bi bili bolj povezani s kakovostjo zdravljenja in zdravstvenimi izidi.
Gre za pomembno vprašanje, saj ZZZS upravlja več milijard evrov javnega denarja, vendar pri tem nima vseh pristojnosti, ki jih imajo zdravstvene zavarovalnice oziroma plačniki v nekaterih drugih sistemih. Zavod zato trdi, da mora ob pričakovanjih po učinkovitejšem obvladovanju stroškov dobiti tudi orodja, s katerimi lahko na stroške dejansko vpliva.
Odločitev je zdaj na poslancih
Spor se bo tako preselil v državni zbor. Veljavni zakon za leto 2026 predvideva možnost do 520 milijonov evrov proračunskega financiranja določenih stroškov ZZZS, predlog rebalansa pa računa na 420 milijonov. Upravni odbor ZZZS zato želi, da poslanci razliko popravijo z dopolnilom še pred dokončnim sprejetjem sprememb proračunske zakonodaje.
Ob tem je bistveno, da spor ni omejen na vprašanje, ali bo ZZZS letos na papirju prejel 100 milijonov evrov več ali manj. Projekcije kažejo precej širši problem: 185 milijonov evrov letošnjih obveznosti bi se lahko preneslo v prihodnje leto, za leto 2027 pa zdravstvena blagajna že zdaj napoveduje 260 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja.
Če se bo takšno prestavljanje računov nadaljevalo, denar ne bo preprosto izginil – obveznosti bo treba poravnati pozneje. Prav zato ZZZS od poslancev zahteva, naj že pri letošnjem rebalansu zdravstveni blagajni ne zmanjšajo zakonsko predvidenega prostora za proračunsko financiranje. O tem, ali bodo poslanci njihovemu pozivu sledili, bo odločala nadaljnja obravnava proračunskih dokumentov v državnem zboru.
Spletno uredništvo Goriške novice
