Čeprav število medicinskih sester dosega rekordne ravni, bolnišnice še vedno beležijo pomanjkanje tega ključnega kadra. Ta nenavadna situacija se odraža v številnih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji, kjer kadrovska kriza postaja vse bolj pereča. Kako je mogoče, da imamo več zdravstvenih delavcev kot kdaj koli prej, a jih na oddelkih še vedno primanjkuje?
Na ljubljanski Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so nedavno opozorili na izjemno pomanjkanje medicinskih sester na kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Podobne težave beležijo tudi na kliničnem oddelku za hematologijo, kjer zdravijo odrasle. Pomanjkanje osebja se odraža tudi na ljubljanski urgenci in oddelkih, kjer sprejemajo bolnike s tamkajšnje internistične prve pomoči.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je leta 2022 v zdravstvu delovalo 11.089 medicinskih sester, kar je več kot dvakrat več kot leta 2015, ko jih je bilo 5374. Kljub temu pa se število zdravstvenih tehnikov zmanjšuje, kar dodatno obremenjuje sistem.
Pomanjkanje osebja v regionalnih bolnišnicah
V jeseniški splošni bolnišnici so zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra že leta 2022 zaprli negovalni oddelek, ki ga do danes še niso uspeli ponovno odpreti. Največje pomanjkanje beležijo na oddelkih internistične in kirurške službe. Vse pogostejše omejitve pri delu in naraščanje bolniških odsotnosti dodatno otežujejo razporejanje zaposlenih.
Po letu 2019 so zakonodajne spremembe spremenile razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki. Danes je večji izziv pridobiti zdravstvene tehnike, medtem ko se zaposleni pogosto odločajo za delovna mesta brez nočnih, sobotnih in nedeljskih izmen. Odpiranje novih centrov za krepitev zdravja in referenčnih ambulant je dodatno prispevalo k tej dinamiki.
Izginjajoči kader in odhodi v zasebni sektor
Marjan Sušelj, ljubljanski zastopnik pacientovih pravic, opozarja, da se medicinske sestre vse pogosteje zaposlujejo v samoplačniških ambulantah, kar pomeni odhod iz javnih zdravstvenih ustanov. Odhodi so verjetni tudi z uvajanjem sistema dolgotrajne oskrbe.
Marjan Sušelj: »Novosti bi morali načrtovati celoviteje, saj je poenostavljanje, da bomo kader za novosti že nekako našli, neodgovorno.«
Zaposlovanje kadra bi moralo biti predpogoj za širitev funkcionalnosti javnega zdravstva, saj se učinki novosti ne pokažejo takoj, poudarja Sušelj.
Ministrstvo priznava izzive in ukrepa
Na ministrstvu za zdravje priznavajo tveganje, da bo prehajanje kadra osiromašilo obstoječe zmogljivosti. Odgovarjajo z večplastnimi ukrepi, vključno s pogojevanjem odpiranja novih zmogljivosti s predhodno zagotovljenimi kadrovskimi viri. Poleg tega stavijo na štipendije, specializacije, dodatno izobraževanje in promocijo zdravstvenih poklicev.
Kljub ukrepom pa ministrstvo ne more v celoti preprečiti odločitev posameznih zdravstvenih delavcev o spremembi zaposlitve, niti ne more neposredno posegati v kadrovsko politiko izvajalcev. Delo medicinskih sester ni omejeno le na neposredno oskrbo pacientov, ampak vključuje tudi preventivne dejavnosti, izobraževanje o zdravem življenjskem slogu in skrb za duševno zdravje.
Na ministrstvu poudarjajo, da so medicinske sestre ključne pri zgodnjem prepoznavanju zdravstvenih težav, kar preprečuje poslabšanje stanja pacientov do te mere, da bi potrebovali bolj zahtevno zdravstveno oskrbo.
Vse večje potrebe po zdravstvenem osebju zahtevajo premišljeno načrtovanje in usklajevanje med javnim in zasebnim sektorjem. Pomanjkanje v bolnišnicah je resna težava, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Vprašanje, kako zadržati in motivirati zdravstvene delavce, ostaja odprto, a nujno za prihodnost kakovostnega zdravstvenega sistema.
Spletno uredništvo Goriške novice
