Svet se sooča z zapletenimi vprašanji glede vpliva trenutnega konflikta v Iranu na globalno gospodarstvo. Razprave se vrtijo okoli naraščajočih cen energentov in njihovih možnih učinkov na inflacijo, zlasti na cene hrane. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o stabilnosti regije in mednarodnih odnosih, vključno z izjavami ZDA o koncu spopadov ter pritiskih na ameriškega predsednika.
V oddaji 24UR ZVEČER so o tem spregovorili analitik Gospodarske zbornice Bojan Ivanc, strokovnjak za mednarodne odnose Faris Kočan in naša dopisnica iz ZDA Tadeja Lampret.
Povečanje cen hrane in inflacija
Analitik Bojan Ivanc je opozoril, da je enajsti dan od začetka konflikta prezgodaj za konkretne napovedi o višanju cen hrane in inflaciji. Izpostavil je strah znotraj dobavnih verig pred neupravičenimi dvigi cen, čeprav so večina podjetij že prej nabavila zemeljski plin po nižjih cenah. Izjema so veliki industrijski porabniki, ki se zanašajo na mesečne pogodbe. Ivanc je dodal, da “ni ekonomskega razloga, stroškovnega vidika, da bi nekdo na kratek rok moral dvigniti cene.” Prav tako je poudaril posredni vpliv cen nafte na plastično in kemično industrijo ter pomen cen hrane v potrošniški košarici, ki predstavlja šestino celotne vrednosti.
Tadeja Lampret je osvetlila, da konec konflikta v Iranu ostaja nepredvidljiv. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je izjavila, da bo vojne konec, ko bo to odločil predsednik Donald Trump. Njegove različne izjave o hitrem koncu vojne, morda za pomiritev trgov in znižanje cen nafte, so se delno uresničile. Trump ni izključil možnosti nadaljnje okrepitve napadov, če bi Iran oviral pretok nafte. Bela hiša s tem pošilja dvojno sporočilo, da ZDA ne bodo vpletene v dolgotrajno vojno, hkrati pa ohranjajo vse možnosti delovanja odprte.
Večplastni cilji ZDA v Iranu
Faris Kočan je pojasnil, da so cilji ZDA v Iranu večplastni, vključno z jedrskim programom, preprečevanjem kaosa s pomočjo proxy milic in s spremembo režima. Trenutne razmere ne kažejo na uspeh notranjega upora, saj so se Iranci po atentatu na pomembnega poveljnika zbrali v podporo ajatoli in pokazali notranjo enotnost. Kočan je poudaril: “Vse to kaže v smer, da bo treba dati škornje na iranska tla oz. ‘boots on the ground’, če bodo želeli doseči spremembo režima.”
Kočan je interpretiral odziv iranske revolucionarne garde, ki pravi, da bo ona tista, ki bo določila konec vojne, kot sporočilo notranji javnosti, da kljub atentatu na poveljnika režim ohranja nadzor. Notranje žalovanje, ki traja 40 dni, je tako okvir, v katerem si Iran prizadeva ohraniti stabilnost in povzročati finančne stroške ZDA, saj vojna ameriško državo stane približno milijardo dolarjev dnevno.
Spletno uredništvo Goriške novice
