Rast javnih izdatkov za izobraževanje v Sloveniji: Kaj to pomeni?

Javni izdatki min Javni izdatki min

Javni izdatki za formalno izobraževanje: Povečanje izdatkov, a zmanjšanje deleža v BDP

20. december 2024 – Slovenija je v zadnjem letu zabeležila povečanje javnih izdatkov za formalno izobraževanje, ki so nominalno višji za 9,4 %. Kljub temu se je njihov delež v bruto domačem proizvodu (BDP) znižal s 5,3 % na 5,1 %.

Povečanje izdatkov za izobraževalne ustanove

Celotni izdatki za formalno izobraževanje so znašali 3.837 milijonov EUR, kar predstavlja 6 % BDP. Izdatki za izobraževalne ustanove so obsegali 3.542 milijonov EUR, kar predstavlja 5,5 % BDP. Večina teh sredstev (92,5 %) je bila namenjena izobraževalnim ustanovam.

Rast sredstev za terciarno izobraževanje

Največje povečanje sredstev je bilo zabeleženo v terciarnem izobraževanju, kjer so se sredstva povečala za 15,4 %. Po drugi strani so se sredstva za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje zmanjšala zaradi nižje investicijske porabe.

Subvencije in transferji gospodinjstvom

Med vsemi sredstvi, dodeljenimi izobraževalnim ustanovam, so subvencije za udeležbo v izobraževalnih programih (kot so šolnine in prehrana) predstavljale 16,7 % ali 508 milijonov EUR. Večino teh subvencij so prejeli vrtci. Poleg tega so transferji gospodinjstvom znašali 246 milijonov EUR, kar je za 12,3 % več kot leto prej.

Izdatki po vrsti izobraževanja

Javni izdatki za formalno izobraževanje po ravneh izobraževanja so razdeljeni takole:

  • Predšolsko izobraževanje: 524,857 milijonov EUR
  • Osnovnošolsko izobraževanje: 1.444,046 milijonov EUR
  • Srednješolsko izobraževanje: 589,612 milijonov EUR
  • Terciarno izobraževanje: 727,797 milijonov EUR

Izdatki za tekoče in investicijske stroške

Tekoči izdatki v izobraževalnih ustanovah so znašali 3.221 milijonov EUR, največji del (76,5 %) pa je bil namenjen plačam. Investicijski izdatki so znašali 291 milijonov EUR in so se zmanjšali za 9,8 %.

Zaključek

Kljub povečanju nominalnih vrednosti izdatkov za izobraževanje je njihov delež v BDP upadel. To kaže na potrebo po ponovnem pregledu strategij financiranja izobraževalnega sistema, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost in kakovost izobraževanja v Sloveniji.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

 

Add a comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja