V letu 2022 je Slovenija za dolgotrajno oskrbo namenila 854 milijonov evrov, kar predstavlja 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP). Število prejemnikov teh storitev se je povečalo na 74.283 oseb, kar je 2,9 % več kot leto poprej, pri čemer je večina oskrbo prejemala na domu.
Pomembno povečanje izdatkov
Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe so v letu 2022 narasli za 15,3 % v primerjavi z letom 2021, dosegljivi pa so bili predvsem iz javnih virov, ki so pokrili 78,7 % vseh izdatkov. Sklad socialne varnosti je bil glavni vir financiranja, saj je pokrival 40,1 % vseh stroškov, medtem ko je zasebno financiranje, v obliki neposrednih plačil iz žepa uporabnikov, predstavljalo 20,8 % izdatkov.
Razmerje med zdravstvenimi in socialnimi izdatki
V letu 2022 je bilo razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe 75 % proti 25 %. Izdatki za zdravstveni del so se povečali za 2 odstotni točki v primerjavi z letom prej, pri čemer je več kot polovica sredstev (53,9 %) šla za oskrbo v institucijah, 45,7 % za oskrbo na domu in približno pol odstotka za dnevno varstvo.
Osredotočenost na institucionalno oskrbo
Več kot polovica vseh izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila namenjena oskrbi v institucijah, in sicer 61,4 %, od tega 46,0 % v domovih za starejše. Oskrba na domu je predstavljala 38,6 % vseh izdatkov, pri čemer so upravičenci prejemali storitve ali denarne prejemke, kot so patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebna asistenca.
Rast prejemnikov storitev
V letu 2022 je dolgotrajno oskrbo prejemalo 74.283 oseb, kar je 2.061 več kot v prejšnjem letu. Največ, 38,3 % prejemnikov, je oskrbo prejemalo na domu, 30,6 % v institucijah, preostalih 30,1 % pa je prejemalo le denarne dodatke.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
