Putika, znana tudi kot protin, je kronična vnetna revmatska bolezen, ki predvsem prizadene sklepe. Bolečina ob napadu je lahko tako neznosna, da bolniku oteži vsakodnevno gibanje. “Praktično ne moreš hoditi, moraš uporabljati bergle in hladiti z ledom,” pravi Boris Ulčar, ki se s to boleznijo spopada že 14 let. Pri štiridesetih letih mu je močno otekel palec na levi nogi, zaradi česar ga je osebna zdravnica napotila k revmatologu, ki je postavil diagnozo – putika.
Diagnoza in simptomi
Putika je ena najpogostejših revmatskih vnetnih bolezni, ki prizadene predvsem sklepe. Predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, dr. Žiga Rotar, pojasnjuje: “Bolečina je huda, sklep močno oteče, lahko je pordel, vroč. Dotakniti se ga ne sme niti rjuha, ker tako zelo boli.” Putika je bila v preteklosti znana kot bolezen bogatih, saj je bila pogostejša pri tistih, ki so si lahko privoščili obilnejšo prehrano, vključno z mesom, drobovino in alkoholom. Danes pa vemo, da je putika povezana s povišano ravnjo sečne kisline v krvi, genetika pa igra tudi ključno vlogo.
Bolezen je bolj razširjena med odraslimi moškimi. “Ženske so do menopavze pred to boleznijo zaščitene, po menopavzi pa se protin pojavlja pogosteje in je pri ženskah pogosto spregledan,” pravi Rotar. Ulčar, kot mnogi drugi bolniki s putiko, mora biti pozoren na svojo prehrano. Če se pregreši, občuti posledice že naslednji dan. “Najhujši so čevapčiči, svinjsko meso, to je res groza,” dodaja. Težave mu povzročajo tudi morski sadeži in večje količine alkohola, zlasti pivo.
Zdravljenje in dolgotrajna oskrba
Prehranska previdnost sama po sebi ni dovolj. Putika je kronična bolezen, ki zahteva zdravljenje tudi v obdobjih, ko bolnik ne doživlja akutnih napadov. Dr. Rotar poudarja: “Bolniki morajo sodelovati tudi na dolgi rok, če želijo preprečiti pozne posledice te bolezni.” Zdravljenje poteka v dveh fazah: prva je hitro zdravljenje akutnega zagona, druga pa dolgoročno zdravljenje z namenom znižanja ravni urata. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo tudi vidni podkožni skupki kristalov sečne kisline, znani kot tofi.
Dolgoročno zniževanje serumskega urata dosežejo z zdravili, ki jih Ulčar jemlje že 14 let dvakrat na dan. “Nimam več napadov, poskušam pa se tudi čim bolj držati diete,” pravi. S pravilno urejenim protinom je mogoče živeti kakovostno življenje. Ustrezno zdravljenje je pomembno ne le za preprečevanje bolečih napadov, temveč tudi za preprečevanje trajnih okvar sklepov in zmanjševanje tveganja za srčno-žilne zaplete.
Spletno uredništvo Goriške novice
