Slovenci kljub dejstvu, da živijo na potresno ogroženem območju, pogosto ne dajejo prednosti potresni varnosti svojih bivališč. Resolucija “Prehitimo potres”, ki je bila sprejeta decembra 2023, poudarja, da je več kot polovica Slovenije potencialno izpostavljena potresom osme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Kljub temu pa je ozaveščenost o potresni varnosti med prebivalci nizka, saj raje vlagajo v videz in energetsko učinkovitost svojih domov.
Resolucija “Prehitimo potres” je bila sprejeta z namenom krepitve potresne varnosti v Sloveniji. Ukrepi, ki so del te resolucije, so še vedno v fazi priprave. Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da pripravljajo Akcijski program za krepitev potresne varnosti, ki bo predvidoma končan v začetku prihodnjega leta. Strokovne podlage za ta program pripravljajo dve strokovni inštituciji s podizvajalcema.
“Na podlagi sprejetega dokumenta smo se lotili priprave Akcijskega programa za krepitev potresne varnosti. Trenutno nam dve strokovni inštituciji, skupaj s podizvajalcema za posamezna področja, pripravljata strokovne podlage. Akcijski program bo predvidoma pripravljen v začetku naslednjega leta. Eden izmed ciljev Resolucije je tudi postopno utrjevanje stavbnega fonda, ki se naj bi uresničeval v naslednjih desetletjih,” pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.
Spomini na pretekle potrese
V Sloveniji je v 20. stoletju prišlo do 15 potresov, ki so dosegli intenziteto sedme stopnje po EMS. Med najhujšimi je bil potres 26. marca 1511 na Idrijskem, ki je terjal 12.000 življenj. Ljubljana je bila močno prizadeta tudi 14. aprila 1895, ko je potres uničil več kot desetino stavb in terjal 21 življenj.
Ogroženost stavb in prebivalstva
Po obsežni študiji “Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050)” je bilo ugotovljeno, da v potresno ogroženih stavbah živi med 88.000 in 238.000 ljudmi. Vrednost teh stavb se ocenjuje na med 6,4 in 13,4 milijarde evrov. Potresno nevarne so predvsem stavbe, zgrajene pred letom 1981, med njimi 393 objektov v Ljubljani.
Ljubljanske stolpnice in druga kritična gradnja
V Ljubljani je 15 stolpnic, zgrajenih med letoma 1959 in 1965, ki so še posebej potresno ogrožene. Analize kažejo, da imajo nekatere od teh stolpnic manj kot 10-odstotno potresno odpornost, kar je daleč od standardov, ki veljajo danes.
Strožji standardi gradnje
Po potresu v Skopju leta 1963 so bili v Jugoslaviji sprejeti strožji gradbeni standardi. Kljub temu pa so šele predpisi iz leta 1981 zagotovili višjo potresno odpornost, medtem ko so objekti, zgrajeni po letu 2008, v skladu z modernimi standardi Evrokod, zagotovo potresno varni.
Kritične bolnišnice in druge pomembne stavbe
80 odstotkov bolnišnic v Sloveniji ni potresno varnih, kar je zaskrbljujoče, saj bi morali biti takšni objekti grajeni z največjo možno varnostjo. Za objekte, kot so nuklearne elektrarne, veljajo še strožji standardi, saj bi bile posledice njihove odpovedi katastrofalne.
Povratna doba potresov
Povratna doba je ocena, koliko pogosto se na določenem območju lahko pričakuje potres določene magnitudo. Ta koncept je ključen za načrtovanje in gradnjo potresno odpornih stavb.
Spletno uredništvo Goriške novice
