Na nedavnih parlamentarnih volitvah na Grenlandiji, ki so potekale v torek, je desnosredinska opozicijska stranka Demokrati (Demokraatit) uspela doseči presenetljivo zmago, saj je osvojila 29,9 odstotka glasov, kar je povzročilo precejšnje pretrese na političnem prizorišču.
Poleg tega se je podpora nacionalistični stranki Naleraq znatno povečala. Stranke, ki so sestavljale vladajočo koalicijo, so doživele hud poraz. Vprašanje, ali se bo Grenlandija odločila za priključitev k ZDA, ostaja ključno v prihodnjih razpravah.
V primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2021 so Demokrati, ki jih vodi Jens-Frederik Nielsen, svojo podporo več kot potrojili in postali najmočnejša stranka v grenlandskem parlamentu, ki šteje 31 članov. S 29,9 odstotka glasov so se povzpeli na vrh politične lestvice. Nacionalistična stranka Naleraq je prav tako dosegla pomemben vzpon, saj je pridobila 24,5 odstotka glasov.
Na drugi strani sta stranki odhajajoče levosredinske koalicije, Skupnost ljudi (Inuit Ataqatigiit) premierja Muteja Egedeja in stranka Siumut, doživeli občuten upad podpore. Skupnost ljudi je osvojila dobrih 21 odstotkov glasov, medtem ko je Siumut prejela nekoliko manj kot 15 odstotkov.
Neodvisnost Grenlandije kot osrednja tema
Vse štiri največje stranke na Grenlandiji podpirajo neodvisnost od Danske, a se razlikujejo glede časovnega okvira osamosvajanja. Demokrati zagovarjajo neodvisnost kot dolgoročni cilj in se zavzemajo za postopen prehod. Medtem pa Naleraq poziva k takojšnji neodvisnosti ter krepitvi odnosov z ZDA.
Vprašanje neodvisnosti je bilo osrednje v volilni kampanji, saj bogastvo naravnih virov na Grenlandiji povečuje njeno strateško pomembnost. ZDA so že izrazile zanimanje za nadzor nad otokom, kar povečuje napetosti in pričakovanja.
Grenladija in vpliv ZDA
Volitve so pritegnile mednarodno pozornost, deloma zaradi interesov nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je v preteklosti izrazil željo po prevzemu Grenlandije. Kljub temu vse grenlandske stranke odločno nasprotujejo priključitvi k ZDA, podobno mnenje pa deli tudi večina prebivalcev otoka.
Izid volitev kaže na novo politično dinamiko na Grenlandiji, kjer bo prihodnja vlada morala soočiti vprašanja neodvisnosti in prihodnje odnose z Dansko ter ZDA.
Politična slika na Grenlandiji se je po volitvah korenito spremenila. Prihodnje mesto Grenlandije v mednarodni skupnosti in njena prihodnost bo odvisna od odločitve glede neodvisnosti. Kdo bo obvladoval bogate naravne vire otoka in kako se bo Grenlandija pozicionirala v globalni politiki, ostaja odprto vprašanje.
Spletno uredništvo Goriške novice
