Hrvaški trgovci znižali cene tudi za pol, pozivi k bojkotu tudi v Sloveniji
Nenad Bakić razkriva nesposobnost mednarodnih verig
Hrvaški investitor in bloger Nenad Bakić je sprožil precejšnjo razpravo o cenovni politiki trgovskih verig na Hrvaškem, ko je na svojem Facebook profilu delil podrobno analizo trgovskih marž. Njegove ugotovitve, ki jih je povzelo tudi Jutarnji list, so pokazale, da mednarodne trgovske verige v primerjavi z domačimi izpadejo precej nesposobno. Bakić je v svojem zapisu opozoril na razlike v prikazovanju nakupnih popustov, ki bi v resnici morali zmanjšati cene inputov, ne pa povečevati prihodkov.
Razlike v maržah med trgovci
Bakićeva analiza je razkrila presenetljive razlike v čisti marži med domačimi in mednarodnimi trgovskimi verigami. Medtem ko hrvaška veriga dosega čisto maržo 5,8 odstotka, se Carrefour, eden največjih evropskih trgovcev, giblje med 0,91 in 1,99 odstotka. Bakić tudi opozarja na vprašljive računovodske prakse, kot je hitra amortizacija zgradb, kar bistveno vpliva na prikaz dobičkov in davkov.
Bojkot na Hrvaškem se širi v Slovenijo
Po nedavnem bojkotu hrvaških kupcev so trgovci prisiljeni znižati cene tudi do 50 odstotkov. Medtem se hrvaški kupci pripravljajo na nov bojkot, ki bo potekal med 27. januarjem in 9. februarjem. Platforma “Halo inspektore” poziva potrošnike k sodelovanju, saj menijo, da so cene še vedno previsoke. Obenem se pozivi k bojkotu širijo tudi v Slovenijo, kjer uporabniki družbenih omrežij pozivajo k bojkotu trgovin, kot so Mercator, Spar in Tuš.
Slovenski kupci sledijo hrvaškim zgledom
Na slovenskih družbenih omrežjih so se pojavili pozivi k bojkotu trgovin zaradi previsokih cen. Slovenski potrošniki so pripravljeni slediti hrvaškim zgledom in zahtevajo podobne popuste tudi pri nas. Organizatorji akcij poudarjajo, da so trgovci s svojim odnosom in visokimi maržami dosegli kritično točko, ki zahteva odziv potrošnikov.
Marže in strategije trgovcev
Bakić v svoji analizi razkriva, kako domače verige dosežejo visoke marže z vključevanjem skritih popustov in drugih prihodkov, ki jih mednarodne verige morda ne upoštevajo enako. Primer hrvaške verige, ki je blago, kupljeno za 100 enot, prodala za 130, ob upoštevanju skritih popustov pa dejansko kupila za 88 in prodala za 130, kaže na 49-odstotni pribitek. Ta strategija prikrivanja dejanskih stroškov odpira vprašanja o iskrenosti trgovske politike.
Spletno uredništvo
