Na Goriškem odmeva odločitev o prihodnosti Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki naj bi povezoval Novo Gorico in Celje ter sodobnemu plesu zagotovil stabilnejše pogoje za razvoj. Potem ko se je država odločila umakniti iz soustanoviteljstva in s tem spremenila prvotno dogovorjeni model financiranja, je novogoriški župan Samo Turel mestnemu svetu predlagal izstop Mestne občine Nova Gorica. Svetniki so njegov predlog na seji 8. oktobra soglasno podprli.
Odločitev je posebej odmevna zato, ker je Turel še aprila skupaj s predstavniki države in Celja podpisal pogodbo o ustanovitvi zavoda. Toda projekt, ki je temeljil na sodelovanju treh partnerjev, je po spremembi državne odločitve ostal brez ključnega finančnega temelja. Kaj to pomeni za Novo Gorico in prihodnost sodobnega plesa?
Župan Turel predlagal izstop, mestni svetniki soglasno podprli odločitev
Mestna občina Nova Gorica izstopa iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Takšno odločitev so novogoriški mestni svetniki sprejeli na seji 8. oktobra 2026, potem ko je postalo jasno, da država ne bo več sodelovala pri ustanovitvi in financiranju zavoda v prvotno predvideni obliki. Predlog za izstop je mestnemu svetu podal župan Samo Turel, svetniki pa so ga podprli soglasno in brez razprave.
Odločitev je sledila obvestilu vlade, da Republika Slovenija izstopa iz soustanoviteljstva zavoda. S tem se je bistveno spremenila finančna zasnova projekta, ki je temeljila na sodelovanju države ter mestnih občin Nova Gorica in Celje. Največji del financiranja je bil predviden iz državnih sredstev, zato je njen umik za občini pomenil povsem drugačne finančne okoliščine.
Razloge za predlagani izstop je na seji pojasnila vodja novogoriškega občinskega oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida. Poudarila je, da Mestna občina Nova Gorica sama ne zmore prevzeti tako obsežnega financiranja, kot je bilo predvideno za delovanje nove institucije. Svetniki so nato podprli predlagano odločitev.
Pomembno je poudariti, da Nova Gorica iz projekta ni izstopila v okoliščinah, kakršne so veljale ob podpisu ustanovne pogodbe. Medtem se je namreč umaknila država, ki je bila predvidena kot ključni finančni partner. Občina bi morala za nadaljevanje projekta brez njenega sodelovanja ponovno oceniti svoje obveznosti, razpoložljiva sredstva in dolgoročno vzdržnost delovanja zavoda.
Aprila podpisali pogodbo, nekaj mesecev pozneje država spremenila odločitev
Projekt Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti je bil zasnovan kot pomemben korak pri sistemskem urejanju področja sodobnega plesa v Sloveniji. Nova institucija naj bi ustvarjalcem omogočila stabilnejše pogoje za delo, boljšo organizacijsko podporo in razvoj programov na dveh lokacijah zunaj prestolnice.
Novembra 2025 je vlada med obiskom Goriške sprejela sklep o ustanovitvi zavoda. Predvideno je bilo, da bo deloval v prostorih EPIC centra v Novi Gorici in Celjskega doma v Celju, kjer naj bi imel tudi sedež. Takšna zasnova je povezovala dve mesti, ki sta v projektu prepoznali priložnost za nadaljnji kulturni razvoj.
Aprila 2026 so takratna ministrica za kulturo Asta Vrečko, novogoriški župan Samo Turel in celjski župan Matija Kovač podpisali tripartitno pogodbo o ustanovitvi zavoda. Podpis je pomenil formalno potrditev sodelovanja države in obeh lokalnih skupnosti ter pomemben korak pri uresničevanju načrtovane institucije.
Toda že avgusta je nova ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc napovedala, da se bo država iz pogodbe umaknila. Ministrstvo je odločitev utemeljilo s potrebo po drugačni, po njegovih navedbah pravno in finančno ustreznejši ureditvi podpore sodobnemu plesu.
Vlada je 1. oktobra potrdila odločitev o izstopu iz soustanoviteljstva, 8. oktobra pa sprejela še sklep o prenehanju veljavnosti ustanovitvenega akta za državo kot soustanoviteljico. Istega dne je o svojem nadaljnjem sodelovanju odločal tudi novogoriški mestni svet.
Tako se je v približno pol leta projekt od podpisa ustanovne pogodbe premaknil do položaja, v katerem prvotni dogovor med tremi partnerji ni več veljal.
Umik države je bistveno spremenil finančne pogoje
Pri razumevanju novogoriške odločitve je ključno vprašanje financiranja. Javni zavod je bil zasnovan kot institucija, pri kateri bi pomemben oziroma pretežni del finančnih sredstev zagotavljala država. Občini naj bi sodelovali pri njegovem delovanju in zagotavljanju ustreznih pogojev, vendar nista bili predvideni kot edini nosilki finančnih obveznosti.
Ko je država napovedala izstop, se je zato odprlo vprašanje, kdo bi zagotovil sredstva za zaposlene, programe, organizacijo dela in druge stroške delovanja zavoda. Občinski proračuni so namenjeni številnim nalogam, od javnih služb in infrastrukture do izobraževanja, socialnih programov in kulture. Prevzem dodatnih dolgoročnih obveznosti bi zato zahteval ustrezno finančno podlago.
V takšnih okoliščinah je župan Turel mestnemu svetu predlagal izstop občine iz soustanoviteljstva. Predlog je bil neposredno povezan s spremembo državne odločitve, ne pa s spremembo prvotno zastavljenega cilja, da bi sodobni ples dobil boljše pogoje za razvoj.
Soglasna podpora mestnega sveta kaže, da med navzočimi svetniki pri odločanju ni bilo izraženega nasprotovanja predlogu. To je pomembno tudi zato, ker odločitev ni ostala zgolj na ravni županskega predloga, temveč je dobila podporo občinskega predstavniškega organa.
Ob tem izstop iz soustanoviteljstva ne pomeni samodejnega prenehanja vseh dejavnosti sodobnega plesa v Novi Gorici. Pomeni predvsem, da občina ne bo več sodelovala pri ustanavljanju in delovanju zavoda po modelu, ki je bil predviden v tripartitni pogodbi.
Ministrstvo napoveduje drugačen način financiranja sodobnega plesa
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je ob avgustovski napovedi izstopa pojasnila, da odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu. Po njenih navedbah želi ministrstvo vzpostaviti pogoje za dolgoročen razvoj področja na ustreznih pravnih in finančnih temeljih.
Ministrstvo je ob tem napovedalo, da je v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2027 oblikovalo posebno postavko z nazivom Ples, na kateri je načrtovanih 2,2 milijona evrov. Sredstva naj bi bila namenjena tudi razvoju sodobne plesne umetnosti.
Takšna napoved pomeni, da država po pojasnilih ministrstva ne namerava povsem opustiti finančne podpore sodobnemu plesu. Vendar med namenskim financiranjem posameznih dejavnosti in delovanjem nacionalnega javnega zavoda obstajajo pomembne razlike.
Javni zavod bi predstavljal stalno institucijo z organizacijsko strukturo, določenimi nalogami in predvidenima lokacijama delovanja. Proračunska postavka pa sama po sebi še ne zagotavlja, da bodo ustvarjalci dobili enake prostorske, produkcijske in organizacijske pogoje, kot so bili predvideni v prvotnem projektu.
Zato ostaja odprto vprašanje, kako bo ministrstvo napovedana sredstva dejansko razporedilo, kakšni programi bodo financirani in ali bosta Nova Gorica ter Celje v novi ureditvi še vedno imela posebno vlogo.
Kulturna stroka kritična do odločitve države
Umik ministrstva je sprožil nezadovoljstvo dela kulturne javnosti. Nekdanje članice in člani delovne skupine za sodobni ples pri ministrstvu za kulturo so v javni izjavi, objavljeni 10. oktobra, nasprotovali izstopu države iz soustanoviteljstva zavoda.
Opozorili so, da je bila ustanovitev nove institucije rezultat večletnega strokovnega dela, katerega cilj je bil izboljšati razmere na področju sodobnega plesa. Delovna skupina je začela delovati marca 2023, njena naloga pa je bila priprava razvojne strategije in sistemskih rešitev za področje, ki se že dolgo sooča s pomanjkanjem prostorov, nestabilnimi pogoji produkcije in negotovim zaposlitvenim položajem ustvarjalcev.
Člani skupine so izrazili tudi pravne pomisleke glede državnega izstopa in opozorili na določila soustanoviteljske pogodbe. Po njihovem mnenju bi bilo treba dodatno pojasniti pravno podlago in časovno izvedbo odločitve vlade. Gre za stališča podpisnikov javne izjave, o katerih bi morala pristojna ministrstva podati ustrezna pojasnila.
Kritičen je bil tudi vršilec dolžnosti direktorja zavoda Simon Kardum. Že avgusta je opozoril, da bi lahko zaradi državnega umika sodobni ples ponovno ostal brez samostojne nacionalne institucije. Pri tem je spomnil na pretekle neuspele poskuse institucionalne ureditve področja.
Kritike kulturne stroke so pomemben del zgodbe, vendar se nanašajo predvsem na odločitev države in prihodnost načrtovanega modela podpore sodobnemu plesu. Novogoriški mestni svet je o svojem sodelovanju odločal šele potem, ko se je prvotni državni partner odločil za umik.
Celje še ni sprejelo dokončne odločitve
Za razliko od Nove Gorice Mestna občina Celje za zdaj še ni sprejela odločitve o izstopu iz soustanoviteljstva zavoda. Na celjski občini so za Primorske novice pojasnili, da je odločitev ministrstva bistveno spremenila okoliščine, v katerih je bila institucija ustanovljena.
Po njihovih navedbah je treba pred dokončno odločitvijo razjasniti pravna, finančna in organizacijska vprašanja. O morebitnem izstopu mora odločati celjski mestni svet, zato prihodnost sodelovanja te občine še ni dokončno opredeljena.
Celje je bilo predvideno kot sedež zavoda, Nova Gorica pa kot druga lokacija njegovega delovanja. Umik države in odločitev Nove Gorice zato pomenita veliko spremembo prvotne zasnove. Če bi se za izstop odločilo tudi Celje, bi bilo treba na novo presoditi, kakšne možnosti sploh še obstajajo za nadaljevanje projekta.
Za zdaj ni potrjeno, ali bi bilo mogoče zavod ohraniti v drugačni organizacijski obliki, z novimi partnerji ali z drugačnim načinom financiranja. Takšna rešitev bi zahtevala dodatne dogovore in formalne odločitve pristojnih organov.
Kaj bo s kulturnimi načrti Nove Gorice?
Za Novo Gorico ima dogajanje poseben pomen zaradi razvoja kulturne infrastrukture in programov, povezanih z Evropsko prestolnico kulture GO! 2025. Mesto je v zadnjih letih pridobilo nove možnosti za kulturno ustvarjanje, čezmejno sodelovanje in vključevanje v širše slovensko ter mednarodno kulturno okolje.
Predvideno delovanje plesnega zavoda v prostorih EPIC centra bi lahko pomenilo dodatno vsebino in dolgoročnejšo uporabo kulturne infrastrukture. Nova Gorica bi s tem postala ena od dveh osrednjih lokacij nacionalne institucije za sodobni ples.
Z izstopom države in občine je prihodnost te konkretne zamisli negotova, vendar to ne pomeni, da so ustavljeni vsi drugi kulturni projekti v mestu. Prav tako ni mogoče sklepati, da prostori EPIC centra ne bodo mogli gostiti drugih programov ali da se sodobni ples v Novi Gorici ne bo več razvijal.
Ključno vprašanje za prihodnje obdobje bo, kako ohraniti in nadgraditi kulturne vsebine, ki so nastale ob Evropski prestolnici kulture, ter kako pri tem zagotoviti stabilno financiranje. Sodelovanje v nacionalnem zavodu je bilo ena od možnosti, nadaljnji razvoj pa bo odvisen tudi od novih dogovorov z državo in kulturnimi ustvarjalci.
Ob tem bo pomembno, ali bo ministrstvo v prihodnje ponudilo konkretne programe in finančne mehanizme, ki bodo omogočili nadaljnje delovanje ustvarjalcev na Goriškem.
Županov predlog je sledil spremenjenim razmeram, prihodnost projekta pa ostaja odprta
Zgodba o Javnem zavodu za razvoj sodobne plesne umetnosti kaže, kako pomembna je predvidljivost sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi. Aprila so država, Nova Gorica in Celje podpisali pogodbo o ustanovitvi nove institucije, nekaj mesecev pozneje pa se je državni partner odločil, da v projektu ne bo več sodeloval na dogovorjeni način.
Novogoriški župan Samo Turel je bil med podpisniki prvotne pogodbe, po umiku države pa je mestnemu svetu predlagal izstop občine. Svetniki so predlog soglasno podprli, saj je bil projekt brez predvidenega državnega financiranja postavljen na drugačne temelje.
S tem se odpira širše vprašanje, kako zagotoviti dolgoročno stabilnost projektov, ki nastajajo v sodelovanju države in občin. Če se eden od ključnih partnerjev umakne, morajo preostali ponovno oceniti svoje finančne in organizacijske možnosti, zlasti kadar gre za ustanavljanje javnih institucij z dolgoročnimi obveznostmi.
Za kulturno javnost ostaja najpomembnejše vprašanje, ali bo Slovenija kljub opustitvi prvotnega modela zagotovila primerljivo podporo sodobnemu plesu. Za Novo Gorico pa bo pomembno, ali bodo napovedane nove oblike državnega financiranja omogočile nadaljevanje razvoja kulturnih programov tudi na Goriškem.
Dejstvo je, da je Nova Gorica v projekt vstopila skupaj z državo in Celjem, izstop pa je župan Turel predlagal šele po spremembi državne odločitve. Zdaj bo moralo predvsem Ministrstvo za kulturo konkretno pojasniti, kako namerava uresničiti napovedano podporo sodobnemu plesu in kaj bo ta pomenila za mesti, ki sta bila pripravljeni sodelovati pri ustanovitvi nove nacionalne institucije.
