Evropska komisija je končno izdala težko pričakovano dovoljenje za prvo zdravilo, namenjeno zdravljenju blagih kognitivnih motenj, povezanih z alzheimerjevo boleznijo. Zdravilo, imenovano leqembi, bo v okviru pilotnega projekta najprej na voljo v Ljubljani in Mariboru konec leta, je pojasnila dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja centra za kognitivne motnje na nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Ta korak odpira vrata novim razpravam v državah članicah EU o uvedbi tega zdravila in določanju njegove cene.
Odobritev zdravila Leqembi s strani Evropske komisije pomeni pomemben napredek na področju nevrološkega zdravljenja. Namenjeno je bolnikom v zgodnjih fazah alzheimerjeve bolezni, kjer so še prisotne blage kognitivne motnje. S tem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje bolezni, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu in prinaša velike izzive tako za bolnike kot za njihove družine.
»Če bodo pri nas postopki potekali tako, kot je pričakovati, bomo prve paciente začeli zdraviti z leqembijem konec leta v okviru pilotnega projekta, ki bo potekal v Ljubljani in Mariboru,« je izjavila dr. Milica Gregorič Kramberger.
Finančni izzivi in razprave o cenah
Ena izmed ključnih tem, ki spremljajo odobritev zdravila, je njegova cena. V Združenih državah Amerike je zdravilo leqembi izjemno drago, kar predstavlja finančno breme za zdravstvene sisteme. Če bi bila cena v Evropi podobna, bi lahko stroški zdravljenja močno obremenili proračune za zdravila. To je povzročilo razprave v državah članicah o tem, kako financirati dostop do tega novega zdravila.
Različne perspektive in izzivi
Medtem ko je odobritev zdravila leqembi velik korak naprej, ostajajo številni izzivi. Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po nadaljnjih raziskavah in razvoju, da bi razumeli dolgoročne učinke zdravila. Poleg tega bodo potrebni tudi napori za zagotovitev, da bo zdravilo dostopno vsem, ki ga potrebujejo, ne glede na finančne zmožnosti.
Kaj prinaša prihodnost?
Odobritev zdravila leqembi je šele začetek. Zdravstveni strokovnjaki in vlade bodo morali tesno sodelovati, da zagotovijo uspešno implementacijo tega novega zdravljenja. S tem se odpira tudi možnost za razvoj dodatnih terapij, ki bi lahko še izboljšale kakovost življenja bolnikov z alzheimerjevo boleznijo.
Spletno uredništvo Goriške novice
