V sredo, 23. aprila, je skupina 12 ameriških zveznih držav, ki jih vodi New York, vložila tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Tožba je bila vložena na zveznem sodišču za mednarodno trgovino v New Yorku in trdi, da Trump ni imel pooblastil za uvedbo carin, temveč bi moral pridobiti odobritev kongresa. Tožniki izpostavljajo, da so Trumpove carinske politike v nasprotju z ustavnimi določbami.
Tožba poudarja, da je Trumpova administracija presegla svoja pooblastila z uvedbo teh carin brez potrebnega soglasja kongresa. Po navedbah tožnikov je to kršitev ustavnih določil, ki jasno določajo, da je naloga kongresa nadzor nad trgovinskimi carinami. Zvezne države trdijo, da so bile s Trumpovimi ukrepi prizadete njihove gospodarske dejavnosti, saj so se posledično zvišale cene za potrošnike in podjetja.
Odzivi iz Bele hiše
V odgovoru na tožbo je Bela hiša izjavila, da je Trumpova odločitev o uvedbi carin upravičena in v korist nacionalne varnosti. Po njihovem mnenju so te carine nujne za zaščito domače industrije pred nelojalno konkurenco iz tujine. Bela hiša trdi, da so ukrepi v skladu s predsednikovimi pooblastili za varovanje ameriškega gospodarstva.
Kontekst in širše posledice
Ta tožba je le ena izmed več pravnih bitk, s katerimi se sooča Trumpova administracija zaradi svojih trgovinskih politik. Poleg te tožbe je Kalifornija že vložila ločeno tožbo proti Trumpovim carinam. Pravna dejanja zveznih držav odražajo globoko razdeljenost v ZDA glede vprašanja trgovinske politike in predsednikovih pooblastil.
Če bo tožba uspešna, bi to lahko imelo daljnosežne posledice za Trumpovo administracijo in njene prihodnje trgovinske politike. Zvezne države upajo, da bodo s tožbo prisilile administracijo, da spoštuje ustavne postopke in vključi kongres v odločanje o pomembnih gospodarskih vprašanjih. Ne glede na izid pa bo ta tožba verjetno vplivala na prihodnje predsedniške politike glede trgovine.
Spletno uredništvo Goriške novice
