Dvigovanje hitrosti na evropskih avtocestah postaja vse bolj vroča tema, saj države razpravljajo o potencialnih spremembah v prometni politiki. Medtem ko si Nemčija prizadeva za omejitve hitrosti, nekatere druge evropske države razmišljajo o povečanju dovoljene hitrosti na avtocestah na 150 km/h. Ta trend vzbuja zanimanje in razprave o varnosti, ekoloških vplivih in tehnoloških dosežkih.
V Evropi se prometna politika spreminja. Na Nizozemskem bo poleti na določenih odsekih avtocest dovoljena hitrost 130 km/h, kar je korak nazaj k starim omejitvam, ki so bile znižane zaradi emisij CO2. Češka pa namerava povečati omejitev hitrosti na odseku med Taborom in Budweis na 150 km/h. Češki minister za promet Martin Kupka je obljubil, da bo ocenil učinke teh sprememb in po potrebi prilagodil omejitve tudi drugje.
Italijanske in avstrijske načrte za višje hitrosti
V Italiji razmišljajo o povečanju hitrosti na tripasovnih avtocestah na 150 km/h, čeprav še niso odprli nobenega odseka za to spremembo. V Avstriji se razpravlja o enotnem dvigu omejitve hitrosti na 150 km/h, kar bi lahko postalo del prihodnje koalicijske politike. Španija ostaja posebnost, saj dovoljuje hitrejša testiranja vozil do 150 km/h, vendar le pod strogimi pogoji.
Nemški pristop k hitrosti
Nemčija ostaja država z najbolj liberalno politiko glede hitrosti na avtocestah, kjer nekatere stranke zagovarjajo omejitve, druge pa raje vidijo izboljšan nadzor prometa. Trenutna priporočena hitrost je 130 km/h, vendar je tema omejitev hitrosti stalnica v političnih razpravah.
Strokovni pogled na dvig hitrosti
Andreja Brgleza, avtomobilskega novinarja in raziskovalca, smo povprašali o pomenu teh sprememb. Brglez poudarja, da dvig hitrosti prinaša kompleksne izzive, saj se morajo države soočati z nasprotujočimi si cilji zmanjšanja emisij in energetske porabe ter z napredki v avtomobilski tehnologiji. Pravi, da dvig hitrosti na 140 km/h, kot v nekaterih državah, ni nerealen, vendar ostaja vprašanje, kako bo to vplivalo na prometno varnost in okolje.
Slovenska perspektiva
Brglez komentira tudi stanje na slovenskih avtocestah, kjer bi tehnološki napredek avtomobilov omogočal varno vožnjo pri hitrostih nad 130 km/h. Vendar opozarja, da se vozniki električnih avtomobilov pogosto držijo nižjih hitrosti zaradi varčne porabe energije. Ključna težava pa ostaja visoka tranzitnost Slovenije, ki zahteva rešitve za zastoje in boljši nadzor nad nevarnimi voznimi praksami.
Spletno uredništvo
