Nekdanji vidni član SDS in nekdanji minister Miha Brejc je s spletnim pozivom pričel zbirati podpise, da bi dosegel odstop predsednika DZ Zorana Stevanovića. Brejc je prepričan, da Stevanović s svojim vedenjem povzroča veliko škodo Sloveniji. Poleg tega si prizadeva za ustanovitev preiskovalne komisije DZ zaradi afere Black Cube. Brejc, ki je leta 2012 izstopil iz SDS, poudarja, da Stevanović ne bi smel voditi državnega zbora, saj ne spoštuje ustave in deluje v škodo države.
Razlogi za peticijo
Miha Brejc je v intervjuju za STA pojasnil, da ga je k razmisleku o peticiji spodbudilo dejstvo, da mnogi ljudje in novinarji opozarjajo na težave, a se nič ne spremeni. Po njegovem mnenju je peticija morda edini način, da ljudje izrazijo svoje mnenje. Brejc poudarja, da je ena od Stevanovićevih parol “dati moč ljudem”, kar je v tem primeru še posebej pomembno.
Stevanovićevo delovanje
Brejc je opozoril, da je Slovenija kot evropska demokratična država prišla do točke, kjer najvišji organi ne spoštujejo ustave. Predsednik vlade se norčuje iz ustavnega sodišča, kar je po Brejčevih besedah izraz nedemokratične politične kulture. S peticijo, ki je na voljo na spletni strani stevogohome.si, želi spodbuditi razmislek o tem, ali je kršitev ustave nekaj, kar lahko prezremo, ali pa je to alarmantno stanje.
Pobudo Brejca podpira tudi več političnih strank. Podpisniki peticije zahtevajo, da stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica na prvi seji DZ po poletnih počitnicah podprejo dnevni red seje in ustanovitev preiskovalne komisije DZ o aferi Black Cube. Peticija bo ostala odprta, dokler bo število podpisov naraščalo.
Pravni argumenti
Julija je na seji komisije DZ za poslovnik štirje ustavni pravniki soglasno ocenili, da koalicija skupaj z Resnico krši ustavo, ker je dvakrat zavrnila dnevni red sej DZ, s čimer je preprečila ustanovitev preiskovalnih komisij DZ o aferi Black Cube in o obvodnem financiranju strank. Brejc je izpostavil, da je Stevanović na kolegiju predsednika DZ potrdil dnevni red z omenjenima točkama, nato pa je na seji DZ glasoval proti. To je po njegovem mnenju nezaslišano v evropskem prostoru.
Konec julija so opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica predlagale razrešitev Stevanovića s funkcije predsednika DZ. Med očitki so navedli kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Za razrešitev predsednika DZ je potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji pa imajo skupaj 40 glasov.
Do danes se je pod peticijo v nekaj urah podpisalo okoli 1500 ljudi, kar kaže na precejšnjo podporo pobudi.
Spletno uredništvo Goriške novice
