V soboto, 15. avgusta 2026, se bodo verniki po vsej Sloveniji zbrali v Marijinih svetiščih, da bi obeležili praznik Marijinega vnebovzetja. Osrednja maša v Brezjah bo potekala ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, kjer bo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Med mašo bo potekala posebna molitev za obnovitev izročitve slovenskega naroda Materi Božji.
Pomen Marijinega vnebovzetja
Slovenska škofovska konferenca pojasnjuje, da praznik Marijinega vnebovzetja predstavlja poklon ženi, saj je Bog poveličal Marijo, ženo in mater, s tem, da jo je povzdignil v nebesa. Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene, hkrati pa je to praznik upanja. Marijino vnebovzetje simbolizira, da je Marija kot ena izmed ljudi dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Praznik poglablja upanje v verujočih, da si človek s prizadevanji za zemeljski napredek že pripravlja večno bivanje.
Po napovedih vremenoslovcev bo praznični dan jasen in vroč. Vsem, ki se bodo udeležili maše na prostem, svetujejo zaščito pred soncem in s seboj naj prinesejo steklenico vode. Na cestah je pričakovati povečan promet, zato vozniki naj vozijo strpno in prilagodijo vožnjo prometnim razmeram. Okoli Marijinih svetišč pričakujejo gnečo, zato obiskovalcem priporočajo, da sledijo oznakam in navodilom, zlasti glede parkirnega režima.
15. avgust je državni praznik in dela prost dan v Sloveniji. Letos praznik pade na soboto, kar pomeni, da bo večina prebivalcev prostih. Zaradi praznika bodo trgovine zaprte, kar omogoča, da se ljudje v celoti posvetijo praznovanju.
Premier Janša ob prazniku poziva k medsebojnemu spoštovanju
V poslanici ob prazniku Marijinega vnebovzetja je premier Janez Janša pozval tako verujoče kot neverujoče, da se utrdijo v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah. Izpostavil je pomen krščanskega izročila za slovenski narod. Praznik Marijinega vnebovzetja, znan tudi kot veliki šmaren, je že stoletja del slovenske duhovne in kulturne dediščine ter s tem narodne identitete.
“Mnoge cerkve, romarske poti in ljudski običaji pričajo o bogati zgodovinski tradiciji in globokem spoštovanju vrednot vere, družine in domovine,“
je v poslanici, posredovani iz urada vlade za komuniciranje, zapisal Janša. Poudaril je, da se je slovenski narod skozi zgodovino, še posebej v najtežjih preizkušnjah, vedno obračal k Mariji s prošnjo za pomoč in tolažbo. Po osamosvojitvi Slovenije je ta verski praznik postal tudi dela prost dan, kar po njegovem mnenju priznava pomen krščanskega izročila za slovenski narod.
“Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto,”
je dodal premier. Spodbuja nas, da ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj.
“Spoštovane državljanke in državljani, verujoči in neverujoči, naj nas današnji praznik utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah. Naj nas spomni, da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva,“
je sklenil premier.
Spletno uredništvo Goriške novice
