Na Ajdovskem je ženska postala žrtev spletnih goljufov, ki so jo z lažnim bančnim sporočilom prepričali, da je razkrila svoje bančne podatke. Najprej je prejela SMS z opozorilom, da je njen račun zaklenjen in da mora opraviti preverjanje, nato pa jo je poklical še neznanec, ki se je predstavil kot uslužbenec podjetja za obdelavo plačilnih transakcij. Ko je posumila, da gre za prevaro, je bilo že prepozno. Z njenega računa je bilo v tujino nakazanih 1.830 evrov.
Policija opozarja, da goljufi s takšnimi sporočili in klici ustvarjajo občutek nujnosti, da bi ljudi prepričali v razkritje občutljivih podatkov.
Lažno sporočilo o zaklenjenem računu
Policisti Policijske postaje Ajdovščina so v ponedeljek, 26. oktobra, prejeli prijavo spletne goljufije, v kateri je bila oškodovana fizična oseba. Po podatkih Policijske uprave Nova Gorica se je vse začelo nekaj dni pred prijavo, ko je ženska na mobilni telefon prejela SMS-sporočilo z opozorilom, da mora posodobiti podatke svojega bančnega računa.
V sporočilu je bilo navedeno, da je njen račun do opravljenega preverjanja zaklenjen. Priložena je bila tudi spletna povezava, prek katere naj bi izvedla zahtevani postopek. Oškodovanka je povezavo odprla in se znašla na spletni strani, za katero je verjela, da pripada njeni banki. V prepričanju, da opravlja običajno varnostno preverjanje, je vnesla zahtevane bančne podatke.
Prav takšen način prevare je značilen za tako imenovano smishing goljufijo oziroma spletno ribarjenje prek SMS-sporočil. Storilci se izdajajo za banke ali druge zaupanja vredne ustanove in uporabnike usmerjajo na lažne spletne strani, ki so lahko na videz zelo podobne uradnim. Njihov cilj je pridobiti podatke, s katerimi lahko poskušajo dostopati do bančnih računov ali izvajati nepooblaščene transakcije.
Po sporočilu je sledil še telefonski klic
Prevara se ni končala z vnosom podatkov. Nekoliko pozneje je oškodovanko poklical neznani moški, ki se je predstavil kot uslužbenec podjetja, pristojnega za procesiranje plačilnih transakcij in zagotavljanje plačilne infrastrukture. Med pogovorom je omenjal domnevno transakcijo v tujino.
Takšen klic je lahko del širšega goljufivega postopka, pri katerem storilci najprej pridobijo podatke prek lažnega sporočila, nato pa z neposrednim telefonskim stikom poskušajo povečati verodostojnost prevare ali pridobiti dodatne informacije. V obravnavanem primeru policija ni navedla, katere podatke je storilec pridobil med telefonskim pogovorom oziroma ali je oškodovanka potrdila kakršnokoli dodatno zahtevo.
Ženska je med pogovorom posumila, da je postala žrtev goljufije. Ko je preverila dogajanje na svojem bančnem računu, je ugotovila, da je bila z njega v tujino nakazana določena vsota denarja. Izkazalo se je, da je bila oškodovana za 1.830 evrov.
Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil zaradi suma kaznivega dejanja goljufije. Po zaključku preiskave bodo kazensko ovadbo podali na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Identiteta storilca za zdaj ni znana, prav tako policija ni razkrila, v katero državo je bil denar nakazan.
Goljufi ustvarijo občutek, da morate ukrepati takoj
Policija ob dogodku opozarja, da se podobne prevare pogosto začnejo s sporočilom, ki prejemnika prestraši. Goljufi ga obvestijo, da je njegov bančni račun blokiran, da je bila zaznana sumljiva transakcija ali da mora nujno posodobiti podatke. Sporočilu praviloma dodajo povezavo do spletne strani, na kateri naj bi težavo odpravil.
Takšna sporočila so lahko videti zelo prepričljiva. Vsebujejo lahko logotip banke, uradno zveneča opozorila in besedilo, ki posnema običajno komunikacijo finančnih ustanov. Toda videz sporočila še ne zagotavlja njegove pristnosti, saj lahko storilci ponaredijo številne prepoznavne elemente.
Podobno velja za telefonske klice. Neznanci se lahko predstavijo kot bančni uslužbenci, predstavniki službe za preprečevanje goljufij ali zaposleni v podjetjih, ki izvajajo plačilne storitve. Žrtvi pogosto zatrjujejo, da je njen denar ogrožen in da mora za zaščito računa nemudoma slediti njihovim navodilom.
Policija posebej opozarja, da je treba biti previden pri vsakem nepričakovanem pozivu k razkritju bančnih podatkov. Gesel, PIN-kod in enkratnih potrditvenih kod nikoli ne posredujte neznancem, prav tako ne potrjujte prijav v spletno banko ali plačil, ki jih niste začeli sami. Če vas nekdo poziva, da denar prenesete na domnevno varen račun, je to prav tako resen opozorilni znak.
Kaj storiti, če prejmete sumljiv SMS?
Najpomembnejše pravilo je, da na povezave v nepričakovanih sporočilih o bančnih računih ne klikate in prek njih ne vnašate osebnih ali bančnih podatkov. Če vas sporočilo opozarja na blokado računa ali sumljivo transakcijo, njegovo verodostojnost preverite neposredno pri banki.
Pri tem uporabite uradno mobilno aplikacijo, spletni naslov, ki ga poznate, ali telefonsko številko, objavljeno na uradni spletni strani banke. Ne zanašajte se na kontaktne podatke, ki so navedeni v sumljivem sporočilu, saj so lahko tudi ti del prevare.
Če ste povezavo že odprli in vnesli bančne podatke, je treba ukrepati nemudoma. Pokličite svojo banko po uradni telefonski številki, pojasnite okoliščine in zahtevajte preverjanje morebitnih nepooblaščenih transakcij. Banka lahko glede na okoliščine izvede potrebne zaščitne ukrepe, med drugim blokado kartice ali dostopa do spletne banke.
Če je denar že izginil z računa, dogodek čim prej prijavite policiji. Pri tem shranite SMS-sporočila, telefonske številke, spletne povezave in morebitna dokazila o transakcijah. Ti podatki lahko pomagajo pri ugotavljanju načina storitve kaznivega dejanja in iskanju storilcev.
Nekaj minut preverjanja lahko prepreči veliko škodo
Primer z Ajdovskega kaže, kako hitro lahko navidez običajno bančno obvestilo preraste v resno finančno izgubo. Oškodovanka je najprej prejela sporočilo o domnevno zaklenjenem računu, nato pa je sledil telefonski klic, ki je bil povezan z domnevno transakcijo v tujino. Ko je prepoznala znake goljufije, je bilo z njenega računa že nakazanih 1.830 evrov.
Policija zato svetuje, naj se ljudje ob vsakem nepričakovanem sporočilu ali klicu, ki zahteva hitro ukrepanje v zvezi z bančnim računom, najprej ustavijo in preverijo informacije. Občutek nujnosti je namreč eno najpogostejših orodij spletnih goljufov, ki želijo žrtev pripraviti do nepremišljenega ravnanja.
Če vas nekdo opozarja, da je vaš bančni račun blokiran, in zahteva, da takoj kliknete povezavo ali razkrijete podatke, tega ne storite brez preverjanja. Nekaj minut previdnosti lahko prepreči izgubo več sto ali celo več tisoč evrov.
Spletno uredništvo Goriške novice
