V bolnišnici v italijanski Gorici so uspešno izvedli prvo obojestransko endoskopsko mastektomijo zaradi raka dojke v Furlaniji – Julijski krajini. Zahteven kirurški poseg je opravila ekipa pod vodstvom goriškega kirurga Jožeta Stacula, pri operaciji pa so uporabili tehniko, ki omogoča odstranitev tkiva obeh dojk skozi majhna kirurška reza, ob ohranitvi bradavic in kolobarjev. Zdravniki so med isto operacijo opravili tudi rekonstrukcijo dojk s trajnimi vsadki. Gre za pomemben korak pri uvajanju manj invazivnih metod zdravljenja raka dojke na Goriškem.
Goriška bolnišnica je v začetku oktobra dosegla pomemben mejnik na področju kirurškega zdravljenja raka dojke. Zdravstveno podjetje za Tržaško in Goriško ASUGI je 9. oktobra sporočilo, da je ekipa za kirurgijo dojk v preteklih dneh uspešno opravila prvo obojestransko endoskopsko mastektomijo zaradi raka dojke v Furlaniji – Julijski krajini. Novost je predvsem način izvedbe operacije, saj zdravnikom omogoča odstranitev tkiva dojk skozi bistveno manjše kirurške reze kot pri številnih tradicionalnih pristopih.
Poseg je opravila ekipa, ki jo vodi kirurg Jože Stacul, pri operaciji pa sta sodelovali tudi zdravnici Stefania Basso in Stefania Bidinost. Ekipa deluje v okviru oddelka za splošno kirurgijo goriške bolnišnice, ki ga vodi Marco Barone. Za rekonstrukcijski del operacije je poskrbela ekipa plastične kirurgije Univerze v Trstu pod vodstvom Nadie Renzi.
Pomembno je, da je bil poseg opravljen pri bolnici z rakom dojke in ne zgolj kot preventivna odstranitev tkiva zaradi povečanega tveganja za nastanek bolezni. Prav to razliko posebej izpostavljajo v zdravstvenem podjetju ASUGI, kjer poudarjajo, da nova metoda odpira dodatne možnosti pri izbiri kirurškega zdravljenja ustrezno izbranih bolnic.
Odstranitev tkiva skozi le nekaj centimetrov dolg rez
Endoskopska mastektomija temelji na kirurškem pristopu, ki je po načinu izvedbe podoben laparoskopiji. Namesto obsežnejšega reza kirurgi uporabljajo posebno kamero in prilagojene instrumente, s katerimi lahko operirajo skozi manjšo odprtino. Pri posegu v Gorici je bil kirurški dostop omogočen skozi rez, dolg približno tri do štiri centimetre, nameščen ob strani poddojčne gube.
Takšna namestitev reza ima pomembno prednost tudi z estetskega vidika. Brazgotina je namreč na mestu, kjer je pozneje manj opazna, kar lahko prispeva k boljšemu telesnemu in psihološkemu počutju bolnic po operaciji. Pri tem pa manjši rez ne pomeni, da je operacija manj zahtevna ali da zdravniki odstranijo manj potrebnega tkiva. Cilj ostaja ustrezna onkološka odstranitev tkiva, pri čemer se način dostopa prilagodi posamezni bolnici.
Posebnost metode je tudi možnost ohranitve bradavice in kolobarja. Pri običajnih oblikah mastektomije je v nekaterih primerih potrebna tudi odstranitev teh struktur, pri endoskopski tehniki pa jih je ob ustreznih medicinskih pogojih mogoče ohraniti. S tem se lahko zmanjša vidna sprememba zunanjega videza dojk po rekonstrukciji.
Odstranitev in rekonstrukcija med isto operacijo
V Gorici niso opravili zgolj odstranitve tkiva obeh dojk, temveč so med istim operativnim posegom izvedli tudi njuno rekonstrukcijo. Ekipa plastične kirurgije je skozi kirurška dostopa vstavila trajna prsna vsadka, zato bolnici zaradi te faze zdravljenja ni bilo treba opraviti še ene ločene operacije.
Takšen pristop je pomemben, saj je odstranitev dojk za številne ženske izjemno zahteven del zdravljenja, tako s telesnega kot čustvenega vidika. Možnost takojšnje rekonstrukcije lahko pri ustrezno izbranih bolnicah zmanjša število potrebnih kirurških posegov in omogoči, da se del telesne podobe ohrani že neposredno po zdravljenju.
Vendar takojšnja rekonstrukcija ni primerna za vsako bolnico. Odločitev je odvisna od vrste in razširjenosti bolezni, predvidenega nadaljnjega zdravljenja, splošnega zdravstvenega stanja ter drugih dejavnikov, ki jih mora oceniti multidisciplinarna zdravstvena ekipa.
V konkretnem primeru je bilo sodelovanje med goriškimi kirurgi in strokovnjaki plastične kirurgije iz Trsta ključno za izvedbo celotnega posega. ASUGI posebej izpostavlja tudi vlogo anesteziološkega in negovalnega osebja, brez katerega tako zahtevna operacija ne bi bila mogoča.
Manj bolečin in manj opazne brazgotine
Po pojasnilih zdravstvenega podjetja ASUGI je trajanje endoskopske mastektomije primerljivo s tradicionalnim kirurškim posegom. Njena prednost torej ni nujno krajši čas operacije, temveč predvsem manj invaziven dostop do tkiva in možnost ohranitve določenih anatomskih struktur.
Goriški strokovnjaki navajajo, da lahko metoda ob ustrezni onkološki učinkovitosti zmanjša tveganje za poškodbe oziroma motnje prekrvitve bradavice in kolobarja ter ublaži pooperativne bolečine. Zaradi majhnega in skrbno umeščenega reza je lahko tudi končna brazgotina bistveno manj opazna.
Ob tem je treba poudariti, da manj invaziven poseg ne pomeni odsotnosti tveganj. Tudi pri endoskopski mastektomiji so mogoči krvavitve, okužbe, težave pri celjenju, zapleti zaradi vsadkov in drugi neželeni izidi. Pomembna ostajata ustrezna priprava bolnice in skrbno spremljanje po operaciji.
Prav tako ni mogoče na podlagi enega uspešno opravljenega posega sklepati, da bo okrevanje pri vseh bolnicah hitrejše ali da bo metoda primerna za vsako obliko raka dojke. Njena uporaba zahteva natančno presojo zdravstvenih okoliščin.
Zakaj nova metoda ni primerna za vsako bolnico?
Pri odločanju o endoskopski mastektomiji imajo pomembno vlogo značilnosti tumorja. Zdravniki morajo upoštevati njegovo velikost, mesto nastanka, histološke značilnosti ter razmerje med tumorjem in anatomijo dojke. Pomembna je tudi velikost oziroma prostornina dojk, saj lahko vpliva na tehnično izvedljivost operacije.
To pomeni, da endoskopska metoda ne nadomešča vseh drugih načinov kirurškega zdravljenja raka dojke. Pri nekaterih bolnicah je lahko primernejša klasična mastektomija, pri drugih operacija z ohranitvijo dela dojke, odločitev pa je odvisna tudi od morebitne potrebe po obsevanju ali drugih oblikah zdravljenja.
Osrednje merilo mora ostati varno in učinkovito zdravljenje raka. Estetske prednosti, čeprav pomembne za kakovost življenja, ne smejo prevladati nad onkološkimi zahtevami posega.
Goriška ekipa zato poudarja, da je treba bolnice za takšno operacijo skrbno izbrati. Prav ta strokovna presoja bo odločilna tudi pri morebitni širši uporabi metode v prihodnosti.
Goriški kirurgi so že lani izvedli prvo robotsko mastektomijo v deželi
Najnovejši dosežek ni prvi zahtevnejši poseg na področju kirurgije dojk, s katerim je goriška bolnišnica opozorila nase. Decembra 2025 je ista kirurška skupina opravila tudi prvo robotsko mastektomijo v Furlaniji – Julijski krajini, pri kateri so uporabili robotski sistem da Vinci.
Takrat je šlo za preventivno operacijo pri bolnici z visokim tveganjem za nastanek raka dojke zaradi prisotnosti genske mutacije BRCA. Takšne mutacije lahko pomembno povečajo tveganje za razvoj raka dojk in jajčnikov, zato se nekatere ženske po strokovnem posvetovanju odločijo za preventivno odstranitev tkiva dojk.
Pri robotskem posegu je ekipi pod vodstvom Jožeta Stacula pomagal tudi kirurg Nickolas Peradze iz Lugana, ki ima izkušnje s tovrstnimi operacijami. Rekonstrukcijski del je tudi takrat potekal v sodelovanju s tržaško plastično kirurgijo.
Razlika med lanskim in letošnjim posegom je pomembna. Robotska mastektomija uporablja robotsko vodene instrumente, endoskopska pa temelji na neposredni uporabi endoskopske kamere in kirurških instrumentov. Poleg tega je bil lanski poseg preventiven, medtem ko je bil najnovejši izveden pri bolnici z že ugotovljenim rakom dojke.
Oba dosežka kažeta, da se v goriški bolnišnici postopoma razvijajo različne možnosti manj invazivne kirurgije dojk.
Pomemben dosežek za zdravstvo na Goriškem
Za prebivalke Goriške in širšega čezmejnega območja je pomembno, da se zahtevnejše kirurške metode razvijajo tudi v regionalnih bolnišnicah. Takšne ustanove imajo lahko ob ustreznem strokovnem znanju, opremi in sodelovanju s specializiranimi centri pomembno vlogo pri zagotavljanju sodobnega zdravljenja.
V primeru goriške bolnišnice je posebej opazno sodelovanje med lokalno kirurško ekipo in strokovnjaki Univerze v Trstu. Prav povezovanje različnih medicinskih področij omogoča izvedbo operacij, pri katerih je treba uskladiti onkološko zdravljenje, rekonstrukcijo in nadaljnjo zdravstveno oskrbo.
Kljub temu uspešna izvedba prve operacije še ne pomeni, da je nova metoda že postala rutinska ali da bo nemudoma dostopna vsem bolnicam. Za širšo uporabo bodo pomembni nadaljnji rezultati, izkušnje kirurgov in ustrezna organizacija zdravstvene dejavnosti.
Prva obojestranska endoskopska mastektomija v Furlaniji – Julijski krajini je zato pomemben strokovni mejnik, predvsem pa dokaz, da lahko tudi regionalna bolnišnica z usposobljeno ekipo in medinstitucionalnim sodelovanjem uvaja zahtevne sodobne kirurške pristope.
Za bolnice ostaja najpomembnejše, da se zdravljenje prilagodi njihovemu zdravstvenemu stanju in da imajo na voljo varne ter strokovno utemeljene možnosti. Goriški poseg predstavlja novo možnost na tem področju, njegov dolgoročni pomen pa bodo pokazale nadaljnje klinične izkušnje.
Spletno uredništvo Goriške novice
