Na Ajdovskem se je opozorilo civilne zaščite o nevarnosti zemeljskih plazov le dan pozneje izkazalo za še kako upravičeno. Po izjemno sušnem poletju je območje zajelo silovito deževje, ki je povzročilo poplavljanje hiš, zemeljske usade in poškodbe cest. Najhuje je bilo v Gaberjah, kjer je zasebna vremenska postaja v približno 20 urah izmerila kar 290 litrov dežja na kvadratni meter.
Na terenu je posredovalo približno 60 gasilcev, ki so opravili okoli 24 intervencij. Čeprav se je vreme umirilo, pristojni opozarjajo, da razmočena pobočja še vedno predstavljajo nevarnost.
Opozorila pred plazovi so se hitro uresničila
Civilna zaščita Občine Ajdovščina je v sredo, 7. oktobra, prebivalce opozorila, da lahko obilnejše padavine po dolgotrajnem sušnem obdobju povečajo nevarnost zemeljskih plazov. Le dan pozneje je območje zajelo obilno deževje, ki se je pozno popoldne okrepilo v silovit naliv. Posledice so bile posebej izrazite v Gaberjah in Budanjah, kjer so narasle vode zalivale objekte, na cestah pa so se sprožili zemeljski usadi.
Po podatkih Občine Ajdovščina je četrtkovo neurje povzročilo številne težave tudi na javni infrastrukturi in vodotokih. Posredovati so morali gasilci, komunalne službe in civilna zaščita, saj je voda ponekod ogrožala objekte in vozila. Nekaj avtomobilov je ostalo ujetih v narasli vodi, gasilci pa so odstranjevali tudi podrta drevesa, ki so padla na vozila. Kljub zahtevnim razmeram po občinskih podatkih ni bilo poškodovanih ljudi.
V dveh urah padlo kar 190 litrov dežja
Posebej izstopajo podatki o količini padavin, ki kažejo, kako neenakomerno je neurje prizadelo posamezne dele občine. Namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Ajdovščina Matevž Brataševec je pojasnil, da sta uradni merilni postaji na Otlici in v Dolenjah pri Ajdovščini izmerili 194 oziroma 128 litrov dežja na kvadratni meter. Še precej večjo količino je zabeležila zasebna vremenska postaja v Gaberjah.
Tam je po podatkih, ki jih je pridobila civilna zaščita, v približno 20 urah padlo 290 litrov dežja na kvadratni meter. Od tega naj bi kar 190 litrov padlo v samo dveh urah, med 18.30 in 20.30. Gre za izjemno intenziven naliv, pri katerem lahko voda v zelo kratkem času preseže zmogljivosti odvodnjavanja, napolni hudourniške struge in povzroči hitro naraščanje manjših vodotokov. Ker podatek iz Gaberij izvira iz zasebne vremenske postaje, ga je treba razlikovati od meritev uradnih postaj.
Neurje je potovalo v razmeroma ozkem pasu, zato so bile razlike med posameznimi kraji zelo velike. Medtem ko so nekatera območja prejela izjemne količine padavin, je drugod deževalo bistveno manj. Takšna lokalna intenzivnost padavin je lahko posebej nevarna, saj se razmere na prizadetem območju poslabšajo zelo hitro, tudi če širša okolica nima primerljivih težav.
Približno 60 gasilcev opravilo 24 intervencij
Ko je naliv v četrtek pozno popoldne dosegel največjo intenzivnost, so v Ajdovščini aktivirali vse štiri prostovoljne gasilske enote in celotno ekipo Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina. Direktor centra Blaž Mlečnik je pojasnil, da je bilo na terenu približno 60 gasilcev, ki so opravili okoli 24 intervencij. Največ dela so imeli v Gaberjah in Budanjah, posredovali pa so tudi v Ajdovščini in Lokavcu.
Gasilci so črpali vodo iz poplavljenih objektov, pomagali ljudem, ujetim v vozilih, odstranjevali podrto drevje ter nameščali protipoplavne vreče. Ponekod so morali z vrečami tudi preusmerjati tok vode, da bi preprečili nadaljnje zalivanje objektov. Intervencije so potekale v zahtevnih razmerah, saj so se hkrati pojavljale težave na cestah, ob vodotokih in pri stanovanjskih objektih.
Po prvih občinskih podatkih je največ škode nastalo na javni infrastrukturi, vodotokih in zasebnih objektih. Končna ocena škode še ni bila predstavljena, zato za zdaj ni mogoče govoriti o skupni finančni vrednosti posledic neurja. Jasno pa je, da so bile poškodbe dovolj obsežne, da so se sanacijska dela nadaljevala tudi naslednji dan.
Zemeljski usadi zasuli več cest, dva objekta začasno odrezana od sveta
Med najresnejšimi posledicami neurja so bili zemeljski usadi, ki so zasuli več cestnih povezav. Po podatkih Občine Ajdovščina so bile prizadete ceste Planina–Gaberje, Gaberje–Branica in cesta skozi samo vas Gaberje. Na posameznih odsekih se je na vozišče usula razmočena zemljina, zato so morale pristojne službe odstranjevati naplavine in preverjati prevoznost cest.
Zaradi posledic neurja sta bila dva objekta za nekaj ur odrezana od cestne povezave. Občina je v petek, 9. oktobra, sporočila, da so bile vse prizadete ceste ponovno prevozne, vendar so sanacijska dela še potekala. Prebivalce je zato pozvala, naj lokalne ceste na območju Gaberij uporabljajo le, kadar je to res nujno, saj morajo izvajalci imeti dovolj prostora za odstranjevanje materiala in urejanje poškodovanih odsekov.
Posebno previdnost zahtevajo tudi razmočena pobočja ob cestah. Čeprav je mogoče posledice posameznega usadа odstraniti razmeroma hitro, to še ne pomeni, da je teren nad cesto ponovno stabilen. Ob nadaljnjem pronicanju vode v zemljino se lahko pojavijo nove razpoke in zdrsi, zato so pristojni opozorili, da nevarnost ni nujno odpravljena takoj po koncu padavin.
Zakaj lahko obilno deževje po dolgi suši sproži plazove?
Civilna zaščita Občine Ajdovščina je že dan pred neurjem opozorila na povezavo med dolgotrajno sušo in povečano nevarnostjo zemeljskih plazov. Med vročim in sušnim obdobjem se zemljina izsušuje, krči in ponekod razpoka. Ko nato nastopijo intenzivne padavine, lahko voda skozi nastale razpoke hitreje pronica v globlje plasti tal. S tem se povečuje tlak vode v zemljini, kar lahko zmanjša njeno strižno trdnost in prispeva k nestabilnosti pobočij.
Vendar suša sama po sebi ne pomeni, da bo vsako naslednje deževje povzročilo plaz. Pomembni so tudi geološka sestava, naklon pobočja, količina in trajanje padavin ter stanje odvodnjavanja. Na Ajdovskem so nekatera območja posebej občutljiva zaradi flišne podlage, ki jo sestavljajo izmenjujoče se plasti kamnin z različno prepustnostjo za vodo.
Občina je med bolj izpostavljenimi območji izpostavila severni del Vipavskih gričev in pobočja od Nanosa proti Sveti Gori. Na nekaterih od teh območij se nad slabše prepustno flišno podlago nahaja porozen pobočni grušč. Padavinska voda lahko skozi grušč pronica do neprepustnejše plasti, kjer se začne zadrževati oziroma odtekati vzdolž stika med plastmi. Če se material dovolj razmoči, se lahko zmanjša njegova stabilnost in sproži zdrs.
Kateri znaki lahko opozarjajo na bližajoči se plaz?
Prebivalci območij, kjer obstaja nevarnost plazenja tal, morajo biti posebej pozorni na spremembe, ki se pojavijo med obilnimi padavinami ali po njih. Med opozorilne znake sodijo nove razpoke v zemlji, zidovih in temeljih objektov, nenavadno nagibanje dreves, ograj ali drogov ter odstopanje zunanjih stopnic in teras od stavb. Na premikanje zemljine lahko opozarjajo tudi novi izviri vode, nenadoma razmočena tla ali spremembe v odtekanju vode.
Posebej nevarni so lahko nenavadni zvoki iz pobočja, kot so pokanje, škripanje ali ropotanje kamenja. Takšni pojavi lahko nakazujejo premikanje materiala, zato jih ni priporočljivo prezreti. Civilna zaščita opozarja, da je treba ob nenadnem pojavu takšnih znakov območje zapustiti, opozoriti bližnje in ob neposredni nevarnosti poklicati številko 112.
Pomembna je tudi preventiva. Redno čiščenje žlebov, jaškov in odvodnih kanalov lahko zmanjša nenadzorovano zadrževanje vode ob objektih. Na strmih zemljiščih, zlasti v vinogradih in sadovnjakih, je treba skrbeti za odvodnjavanje in vzdrževanje teras. Pri večjih gradbenih posegih na pobočjih pa je smiselno predhodno pridobiti strokovno geološko presojo.
Pri odpravljanju posledic so pomagali tudi domačini
Obsežno delo intervencijskih služb so dopolnili domačini, ki so se po navedbah občine sami organizirali in pomagali pri odstranjevanju naplavljenega materiala. Nekateri so uporabili traktorje, bagre in drugo mehanizacijo ter tako prispevali k hitrejšemu čiščenju prizadetih območij. Direktor Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina Blaž Mlečnik se jim je posebej zahvalil za pomoč med neurjem in po njem.
Pri sanaciji so sodelovali tudi Komunala Ajdovščina s podizvajalci ter predstavniki podjetja Hidrotehnik, ki skrbi za urejanje vodotokov na območju občine. V Gaberje so dostavili zabojnike za kosovne odpadke, ki so prebivalcem omogočili lažje odstranjevanje poškodovanih predmetov in materiala. Takšna pomoč je pomembna predvsem po poplavah, ko se lahko na dvoriščih, v kleteh in drugih prostorih nabere veliko odpadkov, ki jih je treba čim prej odstraniti.
Občinski predstavniki in pripadniki štaba civilne zaščite so si v petek ogledali razmere na terenu ter preverjali obseg poškodb. Čeprav so se vremenske razmere umirile, so opozorili, da sanacija še ni končana. Najpomembnejša naloga je bila zagotoviti prevoznost cest, odstraniti nevarne naplavine in zmanjšati tveganje za dodatne poškodbe infrastrukture.
Najhujše je mimo, a nevarnost na razmočenih pobočjih ostaja
Dogajanje na Ajdovskem je pokazalo, kako hitro se lahko razmere spremenijo, kadar izjemno intenzivne padavine zajamejo razmeroma majhno območje. Medtem ko so ponekod izmerili bistveno manj dežja, so se v Gaberjah v nekaj urah pojavile poplave, zemeljski usadi in težave s cestnimi povezavami. Prav velika krajevna razlika v količini padavin je eden od razlogov, da so lahko takšni dogodki posebej zahtevni za prebivalce in intervencijske službe.
Po zadnjih preverjenih občinskih informacijah z 9. oktobra so bile prizadete ceste ponovno prevozne, sanacija pa se je nadaljevala. Novejše uradne potrditve, da so vsa dela že zaključena oziroma da nevarnosti novih usadov ni več, občina v pregledanih objavah ni podala. Zato ostaja priporočilo o previdnosti na prizadetih območjih še posebej pomembno.
Ajdovsko neurje je pustilo poškodovane ceste, poplavljene objekte in razmočena pobočja, hkrati pa pokazalo, kako pomembna sta hitro ukrepanje intervencijskih služb in pomoč domačinov. Čeprav v dogodku ni bilo poškodovanih ljudi, posledice opozarjajo, da se nevarnost zemeljskih plazov ne konča nujno takrat, ko dež poneha. Prav zato bo treba tudi v prihodnjih dneh pozorno spremljati stanje pobočij in poškodovane infrastrukture.
Spletno uredništvo Goriške novice
