Miguel Diaz-Canel, kubanski predsednik, je na družbenem omrežju X izrazil zaskrbljenost nad ameriškimi prizadevanji za izolacijo Kube, ki trajajo že več kot šest desetletij. Po njegovih besedah Washington zdaj izkorišča gospodarsko šibkost države kot izgovor za morebitni prevzem nadzora. “Samo tako lahko pojasnimo ostro gospodarsko vojno, ki se uporablja kot kolektivna kazen proti vsemu kubanskemu ljudstvu,” je pojasnil Diaz-Canel in dodal, da bo vsak zunanji agresor naletel na nepremagljiv odpor.
ZDA so v začetku letošnjega leta drastično omejile oskrbo Kube z nafto, kar je povzročilo kolaps zastarelega električnega omrežja. V ponedeljek je prišlo do popolnega izpada električne energije, kar je povzročilo številne težave. Smeti so se začele kopičiti, športni dogodki so bili prestavljeni, v šolah pa so skrajšali pouk. Do torka popoldne je bilo električno omrežje ponovno vzpostavljeno za 55 odstotkov odjemalcev v Havani in nekaterih drugih delih države.
Obsežni izpadi elektrike in pomanjkanje osnovnih dobrin so povečali jezo med prebivalci. Marianela Alvarez, prebivalka Havane, je za Reuters povedala: “Mi, civilisti, nismo pripravljeni na vojno. Želimo, da nas Trump pusti na miru,” kar odraža splošno razpoloženje med Kubanci.
Ameriške grožnje in kubanski odgovori
Ameriški predsednik Donald Trump je namigoval na možen prevzem Kube, ko je včeraj dejal: “Kmalu bomo nekaj naredili s Kubo.” Marco Rubio, ameriški državni sekretar in sin kubanskih priseljencev, je poudaril potrebo po spremembi vodstva na Kubi: “Njihovo gospodarstvo ne deluje, ljudje na oblasti pa ne vedo, kako bi to popravili, zato morajo na oblast postaviti nove ljudi.”
Ameriški Newsweek je predstavil tri možne scenarije za prihodnost Kube. Prvi scenarij predvideva spremembo vodstva ob ohranitvi komunističnega režima, pri čemer bi se morali Diaz-Canel in nekateri drugi visoki uradniki umakniti. ZDA so nakazale, da bi takšna poteza lahko odprla pot gospodarskim reformam, medtem ko bi ključne strukture moči ostale nedotaknjene.
Drugi scenarij predvideva množične proteste zaradi hudega pomanjkanja, ki bi lahko pripeljali do spremembe režima. Vendar Kuba nima organizirane opozicije, ki bi bila pripravljena prevzeti oblast. Obstaja tudi možnost začasne vlade reformistov, ki bi jo podpirala vojska in bi organizirala volitve.
Tretji scenarij, ki je že v teku, predvideva postopno slabljenje države zaradi pomanjkanja nafte. Režim bi preživel, vendar bi država iz notranjosti propadala. Javni servisi bi se slabšali, prebivalci pa bi se vse bolj zanašali na nakazila iz tujine in črni trg, kar bi pomenilo, da bi država “umirala na obroke”.
V tej napeti situaciji je prihodnost Kube negotova, a prebivalci in voditelji se zavedajo, da pred njimi stojijo pomembne odločitve.
Spletno uredništvo Goriške novice
