Svet se pripravlja na več kot trikratno povečanje porabe električne energije v podatkovnih centrih do leta 2030, kar prinaša pomembne izzive za energetsko varnost in cilje glede izpustov ogljikovega dioksida. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v svojem nedavnem poročilu opozorila na vpliv orodij umetne inteligence na energetsko potrošnjo, obenem pa izpostavila njihov potencial za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje in porabe električne energije.
Trenutno podatkovni centri porabijo približno 1,5 odstotka svetovne električne energije, s povprečno letno rastjo 12 odstotkov v zadnjih petih letih. Razvoj generativne umetne inteligence zahteva ogromne računalniške zmogljivosti, kar vodi v povečanje porabe energije. Združene države Amerike, Evropa in Kitajska skupaj predstavljajo približno 85 odstotkov te potrošnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tehnološki velikani in jedrska energija
Tehnološke korporacije, kot so Google, Microsoft in Amazon, se zavedajo naraščajočega povpraševanja po energiji in so zato začele vlagati v nove vire. Google je na primer sklenil pogodbo za oskrbo z električno energijo iz majhnih jedrskih reaktorjev, da bi ostal konkurenčen na področju umetne inteligence. Podobne dogovore sta podpisala tudi Microsoft in Amazon.
Prihodnost energetskih potreb
Po ocenah IEA bodo podatkovni centri do leta 2030 porabili približno tri odstotke svetovne energije, kar je približno 945 teravatnih ur. To je primerljivo s trenutno skupno porabo električne energije na Japonskem. Umetna inteligenca in naraščajoče povpraševanje po digitalnih storitvah sta ključna dejavnika te rasti.
“To je nekoliko več, kot danes znaša skupna japonska poraba električne energije. Umetna inteligenca predstavlja gonilo rasti, poleg naraščajočega povpraševanja po drugih digitalnih storitvah,” so zapisali pri IEA.
Izpusti in obnovljivi viri
Trenutno 30 odstotkov energije, ki jo porabijo podatkovni centri, prihaja iz premoga. Kljub temu se pričakuje, da se bo delež obnovljivih virov energije in zemeljskega plina v prihodnje povečal zaradi nižjih stroškov in večje dostopnosti. Vendar bodo kljub temu emisije ogljikovega dioksida narasle z današnjih 180 milijonov ton na 300 milijonov ton do leta 2035. Kljub temu bodo podatkovni centri še vedno predstavljali le majhen del svetovnih emisij, ki so lani znašale 41,6 milijarde ton.
Agencija s sedežem v Parizu je poudarila, da umetna inteligenca lahko preoblikuje energetski sektor, saj povečuje povpraševanje po električni energiji, a hkrati ponuja priložnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje konkurence in zmanjšanje emisij.
Spletno uredništvo Goriške novice
