Deželno sodišče v Braunschweigu se je odločilo za obsodbo štirih nekdanjih menedžerjev podjetja Volkswagen zaradi njihove vpletenosti v afero dieselgate. Sodba, ki še ni pravnomočna, je za dva menedžerja prinesla zaporno kazen, za preostala dva pa pogojno. Ta razsodba je del večje pravne sage, ki se je začela leta 2015, ko je ameriška okoljska agencija EPA razkrila Volkswagnovo goljufanje na testih izpušnih plinov.
Nemško deželno sodišče je nekdanjega vodjo razvoja dizelskih motorjev obsodilo na štiri leta in pol zapora, medtem ko je nekdanji vodja oddelka za pogonsko elektroniko prejel dve leti in sedem mesecev zaporne kazni. Nekdanji vodja razvoja v koncernu Volkswagen je bil obsojen na pogojno kazen v trajanju leta in treh mesecev, nekdanji oddelčni vodja pa na eno leto in deset mesecev pogojne kazni. Čeprav sodba še ni pravnomočna, je jasno, da gre za pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku.
Širši kontekst afere dieselgate
Afera dieselgate je izbruhnila leta 2015, ko je ameriška agencija EPA razkrila, da je Volkswagen v motorje približno 11 milijonov dizelskih avtomobilov namestil programsko opremo, ki je omogočala zaznavanje faze testiranja in posledično zniževanje škodljivih izpustov. To je privedlo do številnih tožb in glob, ki so Volkswagnu povzročile finančne izgube v višini več kot 30 milijard evrov.
Sojenje nekdanjemu vodji Volkswagna, Martinu Winterkornu, poteka ločeno in še ni zaključeno. Celotna afera je zaznamovala eno največjih kriz v avtomobilski industriji, kar je imelo daljnosežne posledice za podjetje in njegovo vodstvo. Številne tožbe so Volkswagenu prinesle ne le finančne, temveč tudi ugledne izgube.
Volkswagen se po škandalu sooča z velikimi izzivi, saj mora obnoviti zaupanje potrošnikov in vlagateljev. Kljub pravnim težavam si družba prizadeva za preusmeritev k bolj trajnostnim praksam in povečanju transparentnosti znotraj svojih operacij.
Spletno uredništvo Goriške novice
