Le malo ljudi ve, da se na Kostanjevici nad Novo Gorico skriva eno najbolj nenavadnih kraljevih počivališč v Evropi. V grobnici pod frančiškansko cerkvijo namreč že skoraj dve stoletji počiva francoski kralj Karel X. Burbonski, ki je po izgubi prestola in letih izgnanstva svoje zadnje zatočišče našel na Goriškem. Ob 190. obletnici njegove smrti bodo to izjemno zgodovinsko zgodbo obudili s šestdnevnim čezmejnim programom, ki bo povezal Novo Gorico, Gorico in Šempeter pri Gorici.
Med 6. in 11. novembrom bodo obiskovalcem na voljo brezplačni vodeni ogledi, pogovorni večeri, filmske projekcije, otroške delavnice in osrednja slovesnost z naslovom Kralj v mestu vrtnic.
Francoski kralj, ki je zadnje zatočišče našel na Goriškem
Karel X. Burbonski je bil francoski kralj med letoma 1824 in 1830. Na prestol je stopil po smrti svojega brata Ludvika XVIII., njegovo vladanje pa je zaznamovalo prizadevanje za ponovno okrepitev kraljeve oblasti in tradicionalnih družbenih ureditev po burnem obdobju francoske revolucije in Napoleonovih vojn. Njegova politika je povzročala vse večje nezadovoljstvo, ki je julija 1830 preraslo v revolucijo. Karel X. je bil prisiljen odstopiti in zapustiti Francijo, s čimer se je končalo obdobje vladanja starejše veje francoske dinastije Burbonov.
Sledila so leta izgnanstva. Nekdanji kralj je s svojo družino najprej našel zatočišče na Škotskem, pozneje na Češkem, leta 1836 pa je prispel v Gorico, ki je bila takrat del Habsburške monarhije. Kraljevo družino je sprejel grof Coronini, pripadnik ugledne goriške plemiške rodbine, ki je imela pomembno vlogo v zgodovini tega območja.
Toda njegovo bivanje na Goriškem je bilo kratko. Komaj sedemnajst dni po prihodu je Karel X. 6. novembra 1836 umrl zaradi kolere. Star je bil 79 let. Pokopali so ga v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici, kjer še danes počiva skupaj z drugimi člani francoske kraljeve rodbine.
Prav ta zgodovinska okoliščina je Kostanjevici namenila posebno mesto v evropski zgodovini. Čeprav je Karel X. prestol izgubil že šest let pred smrtjo, je bil zadnji francoski kralj iz starejše veje Burbonov. Francija je pozneje imela še kralja Ludvika Filipa I., zato je pri poimenovanju Karla X. kot zadnjega francoskega kralja potrebna zgodovinska natančnost.
Kraljeva grobnica, ki jo mnogi domačini še vedno premalo poznajo
Frančiškanski samostan na Kostanjevici, med domačini poznan tudi kot Kapela, je ena najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Nove Gorice. Poleg cerkve in samostanskega kompleksa se ponaša s Škrabčevo knjižnico, zbirko vrtnic burbonk in kraljevo grobnico, ki je edinstvena na slovenskih tleh.
V grobnici pod cerkvenim prezbiterijem so pokopani člani francoske kraljeve družine, ki so po političnih pretresih v domovini živeli v izgnanstvu. Njihova prisotnost na Kostanjevici je neposredna povezava med Goriško in pomembnim obdobjem evropske zgodovine, ko so revolucije in spremembe oblasti preoblikovale politični zemljevid celine.
Samostanski kompleks je bil leta 1985 razglašen za umetnostni in kulturni spomenik, leta 2024 pa je Frančiškanski samostan Kostanjevica pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Kljub temu številni obiskovalci in tudi nekateri domačini še vedno ne poznajo celotne zgodbe o francoski kraljevi družini, ki je svoje zadnje počivališče našla prav na Goriškem.
To je eden od razlogov, da so se ob letošnji obletnici povezale ustanove z obeh strani meje in pripravile program, ki zgodovine ne bo predstavil le skozi strokovna predavanja, temveč tudi skozi vodene oglede, kulturne dogodke in dejavnosti za mlajše generacije.
Mestna občina Nova Gorica prevzela koordinacijo čezmejnega programa
Program ob 190. obletnici smrti Karla X. so v torek, 13. oktobra, predstavili na novinarski konferenci v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Pri njegovi pripravi sodelujejo številne kulturne, izobraževalne in turistične ustanove iz Slovenije in Italije, koordinacijo pa je na pobudo samostana prevzela Mestna občina Nova Gorica.
Novogoriški župan Samo Turel je poudaril, da je zgodba Karla X. in Burbonov pomemben del zgodovinske in kulturne dediščine čezmejnega prostora, ki ga številni prebivalci še vedno ne poznajo dovolj dobro. Ob tem je izpostavil tudi pomen Kostanjevice kot turistične znamenitosti, ki v Novo Gorico privablja obiskovalce od blizu in daleč.
Po njegovih besedah so organizatorji pripravili raznolik program, s katerim želijo kraljevo dediščino približati čim širšemu krogu ljudi. Napovedal je tudi prihod dveh uglednih gostov iz tujine, vendar njunih imen za zdaj še niso razkrili.
Pri pripravi dogodkov sodeluje tudi italijanska Gorica. Odbornik za kulturo Občine Gorica Fabrizio Oreti je poudaril, da gre za nadaljevanje čezmejnega povezovanja, ki je dobilo posebno veljavo v času Evropske prestolnice kulture. Na italijanski strani se v program vključuje Fundacija Coronini, podporo pa zagotavlja tudi deželna turistična organizacija Furlanije – Julijske krajine.
Sodelovanje obeh mest je pri tej obletnici še posebej smiselno, saj je Karel X. svoje zadnje dni preživel v Gorici, pokopan pa je na Kostanjevici, ki danes leži v Novi Gorici. Zgodovina kraljeve družine tako povezuje prostor, ki ga je pozneje razdelila državna meja.
Prvi večer bo razkril, kako so Burboni prišli na Goriško
Dogajanje se bo začelo v petek, 6. novembra, ob 17. uri s pogovornim večerom Burboni na Goriškem v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. O zgodovini francoske kraljeve rodbine, političnih okoliščinah njenega izgnanstva in prihodu na Goriško bosta spregovorila zgodovinarja dr. Renato Podbersič in dr. Janez Šumrada.
Posebna pozornost bo namenjena zadnjim dnevom Karla X., njegovi smrti in odločitvi, da naj bi želel biti pokopan prav v kostanjeviški cerkvi. Ta odločitev je Goriški zapustila dediščino, ki jo frančiškani ohranjajo že skoraj dve stoletji.
Skrbnica Škrabčeve knjižnice na Kostanjevici Mirjam Brecelj je ob predstavitvi programa poudarila, da želijo obiskovalcem približati zgodovinske okoliščine, ki so nekdanjega francoskega monarha pripeljale na območje današnje slovensko-italijanske meje. Ob tem je izpostavila tudi pomen samostana kot prostora, kjer se ohranjajo spomin na kraljevo družino in dragoceni zgodovinski predmeti.
Pogovorni večer bo tako priložnost za vse, ki jih zanima evropska zgodovina, pa tudi za domačine, ki želijo bolje razumeti, zakaj je prav Goriška postala zadnje zatočišče francoskega kralja.
Dan odprtih vrat bo povezal Kostanjevico, Gorico in Šempeter
Sobota, 7. novembra, bo namenjena odkrivanju kraljeve dediščine na obeh straneh meje. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno ogledali Frančiškanski samostan na Kostanjevici, Palačo Coronini v Gorici in Dvorec Coronini v Šempetru pri Gorici. Organizirani bodo vodeni ogledi v slovenskem in italijanskem jeziku, s čimer želijo organizatorji dogodke približati prebivalcem celotnega čezmejnega območja.
Ena zanimivejših dejavnosti bo kraljevski sprehod od Palače Coronini do Kostanjevice, ki se bo začel ob 10. uri. Udeleženci bodo na poti spoznavali zgodovinske povezave med kraji, kjer je kraljeva družina bivala oziroma pustila pomembne sledi. Za sprehod so obvezne predhodne prijave do 5. novembra, podrobnosti pa so objavljene v programu Mestne občine Nova Gorica.
Na Kostanjevici bodo posebej za to priložnost na ogled tudi liturgična oblačila in predmeti, povezani s kraljevo družino. Takšni predmeti obiskovalcem omogočajo nekoliko drugačen pogled na zgodovino, saj poleg političnih dogodkov razkrivajo tudi versko in vsakdanje življenje ljudi, ki so bili nekoč del evropskih vladarskih družin.
Program bodo dopolnile projekcije dokumentarnega filma Karel X. – Burboni na Goriškem in ustvarjalne delavnice za otroke. Organizatorji so tako poskrbeli, da dogodki ne bodo namenjeni samo poznavalcem zgodovine, temveč tudi družinam in mlajšim obiskovalcem.
Od francoskega jezika do osrednje prireditve Kralj v mestu vrtnic
V ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri bo v Knjigarni kavarni Maks potekal pogovorni večer o francoščini v novogoriškem okolju in izzivih prevajanja. Pri dogodku bodo sodelovali profesorice in dijaki Gimnazije Nova Gorica ter prevajalec, pisatelj in literarni kritik Aleš Berger.
Ravnateljica Gimnazije Nova Gorica Ines Vižin je ob predstavitvi programa poudarila dolgoletno tradicijo poučevanja francoskega jezika in frankofonske kulture na šoli. Prav zato so se odločili, da obletnico povežejo tudi z literaturo, jezikom in razmislekom o tem, kako mladi danes razumejo zgodovino.
Osrednja slovesnost z naslovom Kralj v mestu vrtnic bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri v gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica. Program pripravljajo Mestna občina Nova Gorica, Gimnazija Nova Gorica in Kulturni dom Nova Gorica.
Posebnost prireditve bo ustvarjalni pristop dijakov, ki bodo zgodbo o francoskem kralju povezali s sodobnim življenjem. V ospredju bo podkast z naslovom Kraljevske vsebine, v katerem bodo mladi raziskovali, kaj danes sploh pomeni beseda kraljevsko. Ob tem bodo odkrivali zgodbo o kralju, ki je pokopan v njihovem mestu, in razmišljali o razliki med svetom 19. stoletja ter današnjim časom.
Takšen pristop omogoča, da zgodovina ne ostane zgolj zbirka letnic in imen, temveč postane izhodišče za razpravo o družbi, kulturi in vrednotah različnih generacij.
Obletnico bodo sklenili s slovesno mašo in polaganjem venca
Obeležitev 190. obletnice smrti Karla X. se bo zaključila v sredo, 11. novembra, ob 17. uri s slovesno mašo v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Mašo bo vodil upokojeni nadškof dr. Anton Stres, po njej pa bo sledilo polaganje venca v kraljevi grobnici.
Zaključni dogodek bo imel predvsem spominski pomen, saj bo potekal na kraju, kjer Karel X. počiva že od leta 1836. S tem bodo organizatorji simbolično povezali zgodovino francoske kraljeve rodbine z današnjim življenjem na Goriškem.
Vsi dogodki in ogledi v okviru obletnice bodo brezplačni. Direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Erika Lojk je poudarila, da želijo s takšnim pristopom omogočiti čim širši dostop do kulturne dediščine in obiskovalcem predstaviti tudi manj znane zgodovinske povezave med Novo Gorico, Gorico in Šempetrom.
Po njenem mnenju lahko tovrstni dogodki prispevajo tudi k razvoju kulturnega turizma, saj obiskovalce spodbujajo k raziskovanju znamenitosti na obeh straneh meje. Kraljeva grobnica na Kostanjevici je pri tem ena od posebnosti, ki jih na Goriškem ni mogoče najti nikjer drugje.
Zgodba, ki Goriško povezuje z evropsko zgodovino
Kostanjevica je danes za številne domačine predvsem priljubljena razgledna točka, kraj miru in ena prepoznavnejših znamenitosti Nove Gorice. Toda za zidovi samostanskega kompleksa se skriva zgodba, ki sega daleč preko slovenskih meja in je povezana z enim najbolj burnih obdobij francoske zgodovine.
Karel X. je prestol izgubil v revoluciji, več let preživel v izgnanstvu in nato umrl v Gorici, daleč od države, ki ji je nekoč vladal. Njegova grobnica na Kostanjevici je danes trajen spomin na politične pretrese 19. stoletja in na nenavadne zgodovinske poti, ki so evropske vladarske družine pripeljale tudi v naše kraje.
Ob letošnji obletnici bodo obiskovalci dobili priložnost, da to dediščino spoznajo skozi zgodovinska predavanja, oglede, kulturne dogodke in srečanja z ljudmi, ki jo raziskujejo ter ohranjajo. Program hkrati poudarja povezanost Nove Gorice, Gorice in Šempetra, saj kraljeve zgodbe ni mogoče razumeti brez skupne zgodovine celotnega območja.
Morda je prav to največja zanimivost letošnje obletnice: da ena najbolj nenavadnih zgodb evropskih kraljevskih družin ni skrita v Parizu, Londonu ali na Dunaju, temveč v grobnici pod cerkvijo na Kostanjevici nad Novo Gorico. In novembra jo bodo lahko domačini in obiskovalci odkrivali povsem brezplačno.
