Od danes, torka, 13. oktobra, na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest veljajo nove cene goriv. Liter 95-oktanskega bencina stane 1,742 evra, liter dizla 1,881 evra, liter kurilnega olja pa 1,504 evra. Tokratna pocenitev je sicer skoraj neopazna, saj znaša le 0,2 centa na liter, vendar bi lahko voznike v prihodnje razveselila precej občutnejša sprememba. Evropska komisija je namreč podprla slovensko prošnjo za izjemno znižanje trošarin pod evropsko določeno mejo.
Če bo odločitev dokončno potrjena in bo vlada izkoristila celoten dovoljeni obseg, bi se lahko trošarina za bencin znižala za približno 28 centov, za dizel pa za 22,5 centa na liter. Pri končni ceni bi bilo treba upoštevati še 22-odstotni DDV, ki ga potrošniki plačujemo tudi od trošarin.
Toda ali bo do tako velike pocenitve dejansko prišlo, bo odvisno predvsem od odločitve slovenske vlade.
Nove cene goriv: Pri polnem rezervoarju le deset centov prihranka
Od danes do vključno ponedeljka, 19. oktobra, znaša najvišja dovoljena maloprodajna cena 95-oktanskega bencina 1,742 evra na liter, dizelskega goriva 1,881 evra na liter, kurilnega olja pa 1,504 evra na liter. Vse tri cene so se v primerjavi s prejšnjim tednom znižale za 0,002 evra oziroma 0,2 centa na liter.
To pomeni, da bo voznik za 50 litrov bencina plačal 87,10 evra, za enako količino dizla pa 94,05 evra. V primerjavi s prejšnjim tednom bo prihranil zgolj deset centov, kar je ob visokih stroških vsakodnevnih prevozov praktično zanemarljivo.
Nove regulirane cene veljajo na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest. Na avtocestnih počivališčih lahko trgovci cene določajo prosto, zato lahko vozniki za enako količino goriva plačajo več.
Vlada tokrat ni spreminjala trošarin, temveč so nove cene posledica rednega izračuna na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih. Pri izračunu se upoštevajo tudi spremembe menjalnega tečaja med evrom in ameriškim dolarjem.
Evropska komisija podprla slovensko prošnjo za občutno nižje trošarine
Precej pomembnejša novica od današnje minimalne pocenitve prihaja iz Bruslja. Evropska komisija je 9. oktobra sprejela predlog sklepa, s katerim bi Sloveniji za šest mesecev dovolila znižanje trošarin na bencin in dizel pod najnižje stopnje, ki jih sicer določa evropska zakonodaja.
Slovenija je za takšno izjemo zaprosila 31. julija, ker so visoke cene energentov povečale stroške gospodinjstev in podjetij. Evropska pravila državam članicam sicer dovoljujejo prilagajanje trošarin, vendar praviloma ne pod predpisano najnižjo raven. Za dodatno znižanje je zato potrebno posebno dovoljenje.
Evropska komisija je ocenila, da je slovenska prošnja zaradi izrednih razmer na energetskih trgih upravičena. Toda njen predlog še ni dokončna odločitev. Soglasno ga mora potrditi Svet Evropske unije, v katerem so zastopane države članice.
Šele nato bo Slovenija lahko uporabila dodatno možnost znižanja trošarin. Tudi takrat pa pocenitev ne bo samodejna, saj bo morala vlada določiti dejansko višino davčne obremenitve goriv.
Bencin bi se lahko pocenil za skoraj 28 centov, še brez učinka DDV
Trenutna trošarina za neosvinčeni 95-oktanski bencin znaša 0,41759 evra na liter. Po predlogu Evropske komisije bi jo Slovenija lahko začasno znižala na najmanj 0,1395 evra na liter.
Razlika znaša 0,27809 evra oziroma 27,81 centa na liter. To je največje možno dodatno znižanje same trošarine glede na njeno trenutno višino, če bi Slovenija v celoti izkoristila predlagano izjemo.
Pri tem pa je pomembna posebnost slovenskega davčnega sistema. Trošarina je vključena tudi v osnovo za obračun davka na dodano vrednost. To pomeni, da potrošniki ne plačujemo zgolj trošarine, temveč na njen znesek plačamo še 22-odstotni DDV.
Če bi se trošarina znižala za 27,81 centa, bi se ob nespremenjenih drugih dejavnikih in popolnem prenosu davčnega znižanja na kupce zmanjšal tudi pripadajoči DDV. Skupni matematični učinek na končno ceno bi tako znašal približno 33,93 centa na liter.
Če bi takšno znižanje uporabili pri današnji ceni 1,742 evra, bi liter bencina hipotetično stal približno 1,403 evra. Pri 50-litrskem rezervoarju bi to pomenilo skoraj 17 evrov prihranka.
Toda takšen izračun ni napoved prihodnje cene. Gre za prikaz največjega možnega učinka predlagane spremembe trošarine, če bi vsi drugi elementi cene ostali nespremenjeni.
Pri dizlu možnost znižanja za 22,5 centa, dodatno še DDV
Tudi pri dizelskem gorivu bi bila sprememba lahko občutna. Trenutna trošarina znaša 0,330 evra na liter, kar je že na najnižji ravni, ki jo brez posebnega dovoljenja dopušča evropska zakonodaja.
Če bo evropski predlog potrjen, bi Slovenija lahko trošarino za dizel začasno znižala na 0,105 evra na liter. To pomeni 22,5 centa nižjo trošarino na liter.
Ker se DDV obračunava tudi na trošarino, bi skupni učinek na maloprodajno ceno ob nespremenjenih drugih pogojih lahko znašal približno 27,45 centa na liter.
Pri današnji ceni 1,881 evra bi liter dizla v takšnem hipotetičnem primeru stal približno 1,607 evra. Voznik bi za 50 litrov plačal okoli 80,33 evra namesto sedanjih 94,05 evra, kar pomeni približno 13,73 evra prihranka.
Za prevoznike, kmete in druga podjetja, ki porabijo večje količine dizelskega goriva, bi bila takšna sprememba lahko še pomembnejša. Vendar je njihov dejanski stroškovni učinek odvisen tudi od pravil glede odbitka DDV in morebitnih vračil trošarin.
Zakaj so bili v prejšnjih izračunih omenjeni manjši zneski?
Pri razumevanju evropskega predloga je pomembno razlikovati med prvotno zaprošenimi trošarinskimi stopnjami in najnižjima stopnjama, ki ju dopušča besedilo predlaganega sklepa.
V prvotnih izračunih so bile uporabljene stopnje 0,2195 evra na liter bencina in 0,225 evra na liter dizla. V primerjavi s trenutno obdavčitvijo bi to pomenilo znižanje trošarine za 19,81 centa pri bencinu in 10,5 centa pri dizlu. Skupaj z učinkom DDV bi se končna cena lahko zmanjšala za približno 24,17 oziroma 12,81 centa na liter.
Predlog, ki ga je Evropska komisija posredovala Svetu EU, pa dopušča še nižji trošarinski stopnji, in sicer 0,1395 evra za bencin in 0,105 evra za dizel. Zato so izračunani največji možni učinki večji.
To ne pomeni, da je vlada že napovedala tako veliko znižanje. Pomeni zgolj, da bi imela po morebitni dokončni evropski odobritvi več prostora za odločanje o višini trošarin.
Koliko bi lahko vozniki prihranili pri polnem rezervoarju?
Za lažjo primerjavo poglejmo največji izračunani učinek znižanja trošarin glede na današnje cene.
Pri 95-oktanskem bencinu bi znižanje trošarine za 27,81 centa na liter pomenilo 13,90 evra manj trošarine pri 50 litrih. Če prištejemo še zmanjšanje pripadajočega DDV, bi skupni prihranek lahko znašal približno 16,96 evra.
Pri dizlu bi 22,5 centa nižja trošarina pomenila 11,25 evra manj davčne obremenitve pri 50 litrih. Skupaj z učinkom DDV bi bil hipotetični prihranek približno 13,73 evra.
Pomembno je poudariti, da ti zneski predpostavljajo popoln prenos davčnega znižanja v maloprodajno ceno. V resničnem življenju se lahko medtem spremenijo svetovne cene nafte, nabavne cene derivatov, menjalni tečaji in drugi elementi končne cene.
Zato je mogoče, da bi bila dejanska pocenitev manjša, tudi če bi država trošarine znižala do najnižje dovoljene ravni. Prav tako bi lahko dodatno padanje svetovnih cen povzročilo še večjo pocenitev, ki pa ne bi bila posledica samo davčnega ukrepa.
Končno odločitev bo sprejela slovenska vlada
Če bo Svet EU predlog soglasno potrdil, bo Slovenija pridobila dovoljenje za začasno znižanje trošarin. Vendar evropska odobritev ne bo pomenila obveznosti, da mora država trošarine znižati do najnižje dovoljene ravni.
Vlada bo lahko presodila, ali bo možnost uporabila v celoti, deloma ali pa bo višino trošarin prilagajala glede na razmere na trgu. Pri tem bo morala upoštevati tudi javnofinančne posledice, saj nižje trošarine pomenijo manj prihodkov v državni proračun.
Prav zato ni mogoče že danes napovedati, da bo bencin stal 1,40 evra, dizel pa 1,61 evra na liter. Gre za matematična primera, ki prikazujeta, kakšen bi bil učinek največjega dovoljenega znižanja ob današnjih izhodiščnih cenah.
Evropska komisija je Sloveniji odprla možnost precej občutnejše pocenitve, vendar bo o tem, kolikšen del davčne razbremenitve bodo vozniki dejansko občutili, odločala slovenska vlada.
Dovoljenje bi veljalo šest mesecev, kurilno olje pa ni vključeno
Predlagana izjema bi veljala šest mesecev od začetka veljavnosti dokončnega evropskega sklepa. Namenjena je začasnemu blaženju visokih cen pogonskih goriv, ne trajni spremembi evropskih davčnih pravil.
Pomembna je tudi razlika med bencinom in dizlom ter kurilnim oljem. Trenutni predlog Evropske komisije zajema neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo, ki se uporabljata za pogon vozil. Kurilno olje v to dovoljenje ni vključeno, zato morebitnega dodatnega znižanja trošarin na pogonska goriva ni mogoče samodejno povezovati s cenejšim ogrevanjem gospodinjstev.
Današnja cena kurilnega olja znaša 1,504 evra na liter. Za naročilo 1.000 litrov bo gospodinjstvo odštelo 1.504 evre brez stroškov prevoza, kar je dva evra manj kot v prejšnjem cenovnem obdobju.
Danes le drobiž, v prihodnje pa precej večja možnost
Današnja pocenitev goriv voznikom prinaša komaj deset centov prihranka pri 50-litrskem rezervoarju. Ob visokih stroških prevoza to ne pomeni bistvene razbremenitve gospodinjstev ali podjetij.
Povsem drugačne možnosti pa odpira evropski predlog. Če bo dokončno potrjen, bi Slovenija lahko trošarino za bencin znižala za skoraj 28 centov, za dizel pa za 22,5 centa na liter. Ob upoštevanju dejstva, da se DDV obračunava tudi na trošarino, bi bil skupni učinek na končno maloprodajno ceno lahko še večji.
Toda med evropskim dovoljenjem in dejansko pocenitvijo na bencinskih servisih ostaja odločilen korak. Vlada bo morala povedati, koliko je pripravljena znižati trošarine in kdaj bi sprememba začela veljati.
Bruselj je torej odprl vrata precej cenejšemu gorivu. Ali bodo slovenski vozniki skozi njih tudi stopili, pa bo odvisno od naslednjih odločitev v Ljubljani.
