V Sloveniji postaja nova zakonodaja o agrofotovoltaiki vroča tema, saj kmetijske organizacije opozarjajo na njene potencialne nevarnosti. Medtem ko naj bi ta tehnologija varovala pridelke pred vremenskimi ekstremi, kot so toča in nalivi, so nekateri kmetje, kot je Bojan Novak iz Novega mesta, skeptični.
V Beli krajini so pred leti sončni paneli postali neuporabni zaradi toče, kar je povzročilo kontaminacijo tal. Ministrstvo navaja, da je v Sloveniji več kot 131.000 hektarjev zemljišč, ki so primerna za agrofotovoltaiko, kar predstavlja 22 % vseh kmetijskih površin.
Ministrstvo predlaga izvedbo pilotnih projektov za analizo vplivov agrofotovoltaike na kmetijsko pridelavo. Trdijo, da lahko agrofotovoltaika pomaga pri zaščiti pridelkov in zagotavljanju samooskrbe z električno energijo, saj ustvarja ugodno mikroklimo, zmanjšuje temperaturna nihanja ter zmanjšuje erozijo tal.
Pomembni argumenti kmetov
Kmetijske organizacije izražajo številne pomisleke. Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, trdi, da bi morala biti fotovoltaika postavljena na neuporabnih zemljiščih, ne pa na rodovitnih kmetijskih površinah. Po njegovem mnenju bi bilo bolje izkoriščati obstoječe stavbe, kot so hlevi in garaže, za postavitev solarnih panelov.
Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije: “Sončne elektrarne bi lahko namestili na obstoječe hleve, garaže in strehe, namesto da žrtvujemo zemljo za elektro lobije.”
Izzivi in priložnosti
Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, prav tako nasprotuje postavitvi agrofotovoltaike na način, kot je predviden v zakonu, saj lahko to privede do prekomernih posegov v kmetijska zemljišča. Opozarja tudi na nelogičnosti v zakonu, ki omejujejo rabo energije na nekaterih pomožnih kmetijskih objektih.
Jože Podgoršek: “Zakon odpira vrata za postavitev fotovoltaike na 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, vendar omejuje uporabo energije na objektih, kot je čebelnjak.”
Primer iz Bele krajine
Bojan Novak izpostavlja primer iz Bele krajine, kjer so toča in kontaminacija uničili kmetijsko zemljišče. Opozarja na možne zlorabe in trdi, da bo agrofotovoltaika prinesla več škode kot koristi, če ne bo ustrezno regulirana. Novak meni, da bi morali kmetje skrbno premisliti, preden se odločijo za tovrstne projekte, kljub obljubam o subvencijah in zaslužku.
Bojan Novak, kmet: “Tudi sicer fotovoltaike ne bi nameščal nihče, ki zna vsaj malo seštevati, če ne bi bile za to na voljo velike spodbude – tako kot za električne avtomobile.”
Agrofotovoltaika predstavlja tako priložnost kot tveganje za slovensko kmetijstvo. Medtem ko nekateri vidijo v njej rešitev za zaščito pridelkov in energetsko neodvisnost, drugi opozarjajo na nevarnosti za kmetijska zemljišča in dolgoročne posledice. Bodo slovenski kmetje našli pravo ravnovesje med inovacijo in ohranjanjem rodovitne zemlje?
Spletno uredništvo Goriške novice
