Ta teden se za 188.000 zaposlenih v javnem sektorju začenja novo obdobje, saj prejmejo prve plače po uveljavitvi novega plačnega sistema. V zdravstvu in šolstvu so januarske plače izplačane danes, ostali pa jih bodo prejeli večinoma 14. februarja.
Minimalna plača in plačilna lestvica
Najnižja osnovna plača v javnem sektorju za leto 2025 znaša 1.291,52 evra bruto. V skladu z novim plačnim sistemom nihče ne sme prejemati plače, ki je nižja od minimalne, ki je letos narasla na 1.277,72 evra bruto. To pomeni, da je plača javnih uslužbencev, ki so na najnižji ravni plačne lestvice, določena v vrednosti prvega plačnega razreda, ki je nad minimalno plačo.
Različni dvigi plač
Pomembno je poudariti, da dvigi plač v javnem sektorju niso enotni za vse. Tisti javni uslužbenci, katerih povišanje ne presega sto evrov bruto, so s 1. januarjem že pridobili višjo plačo. Drugim se plače povišujejo za najmanj sto evrov bruto oziroma 12 odstotkov predvidenega povišanja. Zaposleni, ki pričakujejo povišanje nad 420 evrov bruto, bodo višje plače dosegli v šestih obrokih, do leta 2028.
Ključne besede reform
Minister za javno upravo, Franc Props, je na novinarski konferenci izpostavil, da gre za največjo spremembo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Poudaril je, da so obsežne spremembe rezultat intenzivnih pogajanj med vlado in sindikati. Glavni cilji reforme vključujejo izboljšanje plač najmanj plačanim zaposlenim, večjo preglednost pri napredovanju in nagrajevanju ter zmanjšanje plačnih razlik.
“Vladna reforma zagotavlja, da javna uprava ostaja konkurenčna in stabilna ter zaposlenim omogoča priložnost za karierni razvoj,” je dejal Props. Reforma je zasnovana tako, da ne bo povečala plačnih nesorazmerij in nezadovoljstva med javnimi uslužbenci.
Učinkovitost in stabilnost
Generalni direktor direktorata za javni sektor, Peter Pogačar, je ocenil, da je bilo v kratkem času od sprejema reforme do prehoda na nov plačni sistem opravljeno izjemno delo. “Vse je pripravljeno, da vsi javni uslužbenci prejmejo plače po novem sistemu,” je dejal in dodal, da je vrednost prenove plačnega sistema ocenjena na 1,4 milijarde evrov.
Pogačar je tudi opozoril, da dvigi plač ne morejo biti enaki za vse, saj je cilj reforme odprava plačnih nesorazmerij. Povprečen dvig plač v prehodnem obdobju se pričakuje na nekaj več kot 20 odstotkov oziroma več kot 400 evrov v nominalnem znesku.
Razporeditev dviga plač
Višja plačila bodo najprej prejeli uslužbenci z najnižjimi plačami, medtem ko ministri, poslanci in vladni funkcionarji ne bodo deležni povišanja plač v tem mandatu, temveč šele v naslednjem. “To potrjuje, da je cilj reforme izboljšanje razmer za celotni javni sektor,” je zaključil minister Props.
Z uvedbo novega plačnega sistema se javnemu sektorju obetajo pozitivne spremembe, ki bodo vplivale na zadovoljstvo zaposlenih in splošno učinkovitost javnih storitev.
Spletno uredništvo
