Na referendumu, ki je potekal včeraj, so volivci odločali o uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ne glede na rezultat referenduma, dodatki k pokojninam, kot je pojasnil poslanec Svobode Dean Premik, ostajajo zagotovljeni po novem ali starem zakonu iz leta 1974. Volilna udeležba je bila nizka, kar pomeni, da bo zakon zavrnjen le, če bo proti glasovala večina in najmanj petina vseh volivcev.
Dean Premik je izrazil nezadovoljstvo nad referendumom, ki ga je označil za nepotrebnega. Zahvalil se je volivcem, ki so sledili pozivu Svobode in se referenduma niso udeležili, kot tudi tistim, ki so glasovali za zakon. Prav tako je opozoril na pozive predlagateljev zakona, ki so volivce vabili na volišča celo med volilnim molkom, da bi dosegli zavrnitveni kvorum.
Kvorum je bil dosežen, vendar je volilna udeležba ostala nizka. Premik je poudaril, da že ves čas zatrjujejo, da se bodo dodatki izplačevali po enem ali drugem zakonu, ne glede na rezultat referenduma in visoko nasprotovanje zakonu med udeleženci referenduma.
Širši kontekst in politične implikacije
V luči nizke volilne udeležbe je ministrica Asta Vrečko izpostavila, da ima stranka približno 20-odstotno podporo med volivci. Nasprotno je Hoivik iz SDS izrazil prepričanje, da so s kampanjo uspeli. Zakon kot tak ostaja v veljavi po starem zakonu, če ne bo potrjen na referendumu.
Referendum je razkril politične razpoke in različne poglede na to, kako naj se upravljajo dodatki k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Rezultati bodo pomembni za prihodnje odločitve glede politike socialne varnosti in podpore kulturi.
Referendum ni spremenil trenutnega stanja glede izplačevanja dodatkov. Ne glede na rezultat, bodo dodatki izplačani, bodisi po novem bodisi po starem zakonu. V prihodnosti bo zanimivo opazovati, kako se bodo politične stranke prilagajale volji volivcev in kakšne spremembe v zakonodaji bodo sledile.
Spletno uredništvo Goriške novice
