V Ljubljani se zaključujejo pogajanja o novi pokojninski zakonodaji, znani kot ZPIZ-2O.
Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov naj bi se srečali dvakrat ta teden, da bi dosegli končni dogovor. Nova zakonodaja naj bi temeljila na najboljših 35 letih delovne dobe, kar predstavlja ključno spremembo v izračunu pokojnin. Ta reforma je rezultat dolgotrajnih razprav in usklajevanj med socialnimi partnerji.
Pogajanja v zaključni fazi
Po poročanju Radia Slovenija so pridobili dokumente, ki razkrivajo predlog nove pokojninske zakonodaje, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo. Pogajanja so v zaključni fazi, socialni partnerji pa naj bi o usklajeni zakonodaji razpravljali na ekonomsko-socialnem svetu 11. aprila. Vlada naj bi obravnavala zakonodajo 17. aprila. Na pogajanja so poleg ministra za delo povabljeni tudi minister za finance in minister za gospodarstvo, kar kaže na resnost in pomembnost teh pogovorov.
Še vedno ostajajo odprta vprašanja, zlasti tista, povezana z višino prispevnih stopenj. Trenutno ni dogovorjeno, ali se bo zvišala najnižja osnova za samostojne podjetnike. Predlogi vključujejo tudi možnost avtomatske vključitve v drugi pokojninski steber, kjer bi lahko zavarovanec sam odločal o vplačevanju. Kljub začetnim ambicijam po temeljiti reformi invalidske zakonodaje, bodo spremembe manjše.
Sprejeta načela in pogoji za upokojitev
Neuradno je bilo dogovorjeno, da bo za starostno upokojitev potrebno imeti 40 let delovne dobe pri starosti 62 let ali 67 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Odmerna stopnja se bo postopoma povečevala do 70 odstotkov, medtem ko bo za 15 let znašala 30 odstotkov. Pokojnine se bodo usklajevale upoštevajoč 50 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin in 50 odstotkov rasti bruto plače v prihodnjem letu, do leta 2040 pa bi se razmerje spremenilo na 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov plače.
Pričakovane spremembe in začetek veljavnosti
Osnova za izračun pokojnine bo obdobje 40 let, vendar z izločitvijo petih najmanj ugodnih let, kar bo omogočilo bolj pravično določanje pokojnin. Nova zakonodaja, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2026, predvideva daljša prehodna obdobja, da se bodo vsi deležniki lahko prilagodili spremembam.
Kljub pričakovanjem o večji reformi se zdi, da bomo priče le manjšim spremembam v okviru ZPIZ-2O, brez uvedbe ZPIZ-a-3. Ta zakonodaja pa vseeno prinaša pomembne spremembe, zlasti v načinu izračuna pokojnin in usklajevanja prispevkov.
Spletno uredništvo Goriške novice
