V Sloveniji se je konec januarja pokazala zaskrbljujoča statistika, ki razkriva, da kar 39.234 prebivalcev, starejših od 65 let, še vedno nima izbranega osebnega zdravnika. Ta številka predstavlja 8,4 odstotka vseh starejših v državi. Mnogi med njimi se soočajo z izzivi zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, kar vpliva na njihovo zdravstveno oskrbo. Vlada se trudi reševati situacijo s posebnimi ambulantami za neopredeljene bolnike, vendar težave ostajajo.
Pomanjkanje osebnih zdravnikov ima več vzrokov. Kot pojasnjuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je del prebivalcev brez zdravnika tujcev, ki so v Sloveniji le prijavljeni. Poleg tega se mnogi ne zavedajo pomena izbire osebnega zdravnika, dokler ga dejansko ne potrebujejo. Nekateri so ostali brez zdravnika zaradi selitve zdravnikov ali upokojitev. V Goriški regiji, na primer, je kar 12,7 odstotka starejših brez osebnega zdravnika zaradi težav v tolminskem zdravstvenem domu.
Ambulante za neopredeljene bolnike
Da bi zmanjšali pritisk na zdravstveni sistem, je vlada dr.Roberta Goloba uvedla t.i. dodatne ambulante družinske medicine. Ti omogočajo obravnavo zavarovanim osebam brez izbranega zdravnika, ne glede na njihov kraj bivanja. Vendar pa pacienti opozarjajo na težave z dostopnostjo in stalnostjo, saj se soočajo z različnimi zdravniki ob vsakem obisku. Goriški zastopnik pacientovih pravic Dušan Žorž, poudarja, da to povzroča nezadovoljstvo med pacienti, ki so navajeni stalnosti in zaupanja v svojega zdravnika.
Izzivi v Ljubljani
Ljubljana je ena izmed regij, kjer je preskrbljenost z družinskimi zdravniki najslabša. Marjan Sušelj, ljubljanski zastopnik pacientovih pravic, opozarja, da je naročanje pri zdravniku za mnoge, zlasti starejše, izjemno težavno zaradi digitalizacije storitev. Prav tako izpostavlja problem, da brez izbranega zdravnika ni mogoče enostavno priti do zdravstvenega posveta.
Predlagane rešitve
Za izboljšanje trenutne situacije so bili predlagani različni ukrepi. Dušan Žorž meni, da bi bilo koristno, če bi pacienti imeli možnost začasne izbire zdravnika v drugih regijah, dokler se ne sprosti mesto v domači ambulanti. Marjan Sušelj pa predlaga, da bi vsi pacienti imeli stalne ambulante družinske medicine, kjer bi bili deležni oskrbe tudi brez stalnega zdravnika. To bi omogočilo boljšo dostopnost in kontinuiteto oskrbe.
Kaj prinaša prihodnost?
Čeprav so trenutne rešitve omejene, je jasno, da je potreben sistematičen pristop k izboljšanju zdravstvene oskrbe starejših. Povečanje števila družinskih zdravnikov in izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev morata biti prioriteti za zagotavljanje kakovostne oskrbe v prihodnosti.
Spletno uredništvo Goriške novice
