Ljubljana, 24. maja – Delež gospodinjstev, ki je prejemal formalno oskrbo na domu zaradi dolgotrajne bolezni, invalidnosti ali starosti, se je lani povečal.
Med gospodinjstvi z eno osebo, ki so potrebovala pomoč, je kar 46 odstotkov prejemalo formalno oskrbo, kar predstavlja 18 odstotnih točk več kot leta 2016, ko so prvič začeli zbirati tovrstne podatke.
Razvoj oskrbe na domu skozi leta
Raziskave iz leta 2016 so pokazale, da je bilo pet odstotkov gospodinjstev z eno osebo odvisnih od pomoči zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, invalidnosti ali starosti. Od takrat se je delež tistih, ki prejemajo formalno oskrbo, občutno povečal. Lani je skoraj polovica tovrstnih gospodinjstev prejemala formalno oskrbo, kar kaže na rast potreb po tovrstnih storitvah in večjo dostopnost le-teh.
Pomembnost formalne oskrbe
Formalna oskrba na domu vključuje različne storitve, ki posameznikom omogočajo, da ostanejo v svojem domačem okolju, kar pogosto vodi do boljšega počutja in kakovosti življenja. Storitve so ključne za starejše in invalide, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, kot so osebna higiena, priprava hrane in gospodinjska opravila.
Rast formalne oskrbe na domu izpostavlja potrebo po nenehnem izboljševanju teh storitev. Pomembno je zagotoviti, da so storitve dostopne vsem, ki jih potrebujejo, in da so kakovostne ter prilagojene potrebam posameznika. Prav tako je ključna usposobljenost osebja, ki te storitve opravlja, saj neposredno vpliva na kakovost oskrbe.
Povečanje deleža gospodinjstev, ki prejemajo formalno oskrbo na domu, kaže na pozitiven trend v dostopnosti in razvoju teh storitev v Sloveniji. Vendar pa je pomembno, da se še naprej vlagajo sredstva in napori v izboljšanje ter širitev teh storitev, da bodo lahko zadostile potrebam vseh prebivalcev, ki potrebujejo pomoč.
Spletno uredništvo Goriške novice